Rok Mlinar: Le šola ni dovolj

Fotograf Rok Mlinar je v prvih dveh letih v opremo vložil 95 odstotkov zasluženega denarja in si iz hobija ustvaril poklic.

sob, 12.08.2017, 08:00

Kaj bi bila tvoja prva poteza, če bi prišel na oblast?

Najbolj bi se posvetil kulturi, saj se nanjo najbolj spoznam. Namenil bi ji več denarja, saj brez kulture verjetno ne bi bili samostojni, poleg tega pa bi ga tudi drugače razporedil: absurdno se mi zdi, da država več denarja namenja operi kot filmu.

Največji »spodrsljaj« v življenju.

Na poroki mi je med snemanjem z višine kamera padla po tleh in se razbila. Vsi so obnemeli in uprli pogled vame, kar je za fotografa najslabše, saj mora biti čim bolj neopazen.

Kje se vidiš čez pet let?

Še vedno se vidim v fotografskih vodah, seveda s še večjimi projekti in še večjo ekipo.

Mladi pogosto slišimo, da si je v današnjih časih delo treba iskati že med študijem. Še bolje pa je, če si delo sami ustvarimo, saj službe ne bodo padle z neba. Rok Mlinar si je napotek vzel k srcu, v svoje roke vzel škarje in platno, bolje rečeno fotoaparat, in si v relativno kratkem času iz hobija ustvaril poklic.

»Še pred tremi leti nisem vedel, kaj bi v življenju počel; fotografija me je od nekdaj zanimala, a do konca srednje šole nisem pomislil, da bi se z njo ukvarjal poklicno,« pogovor začne 22-letni študent višje šole za medijsko produkcijo. »V družbi sem bil zmeraj tisti, ki je s telefonom vse pofotkal, nato pa mi je bivša punca posodila svoj nikon in tako se je začelo ...«

Kmalu je uvidel, da v današnji digitalni dobi, kjer »je vsakdo s fotoaparatom že lahko fotograf«, samo s študijem ne bo prišel daleč. Ure in ure dela na terenu, urejanje fotografij doma, samostojno učenje prek youtuba in sodelovanje z mentorji so pomembnejši od sedenja v učilnici. Največji napredek je opazil pod pokroviteljstvom priznanega fotografa Matjaža Očka, s katerim sodelujeta dve leti in sta v tem času postala dobra prijatelja.

»Pri fotografiji mi je najbolj všeč biti vedno na drugi lokaciji, vedno z novimi ljudmi, vedno najti kaj novega.«

Položaj, ko se lahko preživlja s fotografiranjem, si je zagotovil postopoma. Najprej je za uro dela prejel le tri evre. »Prvi dve leti sem 95 odstotkov zasluženega denarja vložil v opremo, tako da mi je ostajalo bolj malo. Starši so bili ogorčeni, ko so izvedeli, da sem za prvi objektiv porabil osemdeset evrov, kmalu zatem pa sem kupil boljšega za dva tisoč.«

A vložek se mu je več kot povrnil: v preteklem letu je prejemal vse več naročil, tudi vrednost njegovega dela je zrasla, tako da je že moral odpreti espe. Na vprašanje ali bi raje ... me takoj prekine z: »Ne, za nobeno ceno. Imel sem ponudbo za redno zaposlitev, a uživam v tem, da grem spat, vstanem in delam, kadar hočem, zraven pa še dobro zaslužim. Pri fotografiji mi je najbolj všeč biti vedno na drugi lokaciji, vedno z novimi ljudmi, vedno najti kaj novega.«

Kot pet najpomembnejših stvari Rok Mlinar izpostavlja fotoaparat, filmsko klapo (poleg fotografiranja se ukvarja še s snemanjem filmov), potni list, športne copate in prenosni zvočnik. Foto: Rok Mlinar

Fotografira portrete, še posebej boudoir (intimne, elegantne fotografije žensk v spodnjem perilu), koncerte, včasih športne prireditve, poleti pa se posveča predvsem porokam. Te so največji in najzanesljivejši prihodek, po drugi strani pa so najzahtevnejše, saj »terjajo kompletnega fotografa«. Letos si želi na vsaj eno poroko v tujini, da razširi svoje območje delovanja še onkraj slovenskih meja.»Če stranka želi poseben okvir, ji ga seveda naredim, poleg tega pa ji ponudim še drugačnega. Običajno se odloči za drugačnega,« je eden izmed Mlinarjevih receptov za uspeh. Besedi drugačno in izvirno, tako pomembni za fotografe, med pogovorom izreče vsaj desetkrat.

Ko ga vprašam o ljudeh, s katerimi je sodeloval, se kar ne more ustaviti. Fotografiral je Gorana Dragića, Zvezdano Mlakar, koncert Enriqueja Iglesiasa, pomagal pri projekciji Severininega nastopa, v največji užitek pa mu je bilo delo z akrobatskim motoristom oziroma stunt riderjem Rokom Bagorošem, nad katerim se je Mlinar, nekdaj tudi sam motorist, navduševal že v otroštvu. »V fotografiji tako kot v življenju ni nič nemogoče,« pravi malce vzneseno. A kdo drug, če ne mlad človek na začetku poklicne poti, naj v prihodnost zre tako optimistično?

***
Portreti uspešnih ljudi »pod 30 let« so nastali v okviru mednarodnega dneva mladih, izpod peresa Delovih mladih novinarjev.

Prijavi sovražni govor