Romom v Trebnjem kaže na debel krompir

Prebivalce romskega naselja Vejar bi občina rada navdušila za kmetovanje in samopreskrbo.

Objavljeno
12. avgust 2015 16.25
Bojan Rajšek, Litija
Bojan Rajšek, Litija

Trebnje − Občinskemu projektu pridelave krompirja, ki je namenjen samopreskrbi romskega prebivalstva in poteka na njivi v romskem naselju Vejar, po besedah romskega svetnika Matija Hočevarja zelo dobro kaže. Krompirjevka je visoka, zato Romi pričakujejo bogat pridelek.

Krompir je komunalni podizvajalec osul prejšnji mesec, škropljenje proti koloradskemu hrošču pa sploh ni bilo potrebno, je povedal direktor trebanjske komunale Stanko Tomšič. Na njivi torej raste ekološki krompir, katerega tržna cena bo višja, kot če bi bil škropljen. Na vprašanje, ali bodo krompir tudi izkopali, je Tomšič povedal, da bodo izvedli vsa dela, ki jih bo občina naročila in plačala.

Župan Alojzij Kastelic je povedal, da je občina za oranje in sajenje krompirja komunalnemu podjetju plačala 600 evrov, še tristo pa jo je stalo osipanje. Po njegovem prepričanju bo krompir zrel za izkopavanje, ko se bodo za to odločili tamkajšnji Romi, ki bodo zaradi bližine pridelek lahko domov znosili kar s košarami.

S projektom samopreskrbe želi občina navaditi Rome kmetovanja, za kar so občinski svetniki pri sprejetju letošnjega občinskega proračuna namenili 2000 evrov.

Dobili bodo vrtičke

Prihodnje leto nameravajo občinsko zemljišče razdeliti med Rome, da si bodo lahko uredili vrtičke za pridelovanje zelenjave in drugih vrtnin. Direktor urada za narodnosti Stanko Baluh je za Delo napovedal, da gre za projekt, kakršnega ne izvajajo v nobeni drugi občini, njivo pa da si bo ogledal, ko se bo vrnil z dopusta. Občinska strategija podpira tudi svet Krajevne skupnosti Račje selo. Predsednik Vojko Makovec pravi, da je treba Rome naučiti kmetovanja, saj se bodo kmetje le tako lahko izognili neljubim srečanjem na svojih njivah.

Domačini kljub temu pravijo, da njihove njive ponoči redno obiskujejo neznanci in pobirajo vse, kar raste. Najbolj so menda na udaru tiste v naseljih Blato, Račje selo in Hudeje. Informacije smo preverili na novomeški policijski upravi, kjer so povedali, da so bili trebanjski policisti doslej že enajstkrat obveščeni o tatvinah poljščin, lani pa je takšnih primerov devet v vsem letu.

Trebanjski romski svetnik Matija Hočevar je pohvalil župana Kastelica in napovedal, da si bodo Romi krompirjev pridelek »pošteno razdelili«. Na vprašanje, ali je visoka krompirjevka dober znak za bogat pridelek, je Janko Debeljak z oddelka za kmetijsko svetovanje na ljubljanskem kmetijsko-gozdarskem zavodu pritrdil. Pravi, da visoka krompirjevka pomeni veliko semensko sposobnost in zato so lahko tudi gomolji bolj debeli.