Tiskane izdaje
Ljubljana– Je novinarski profesionalni zdrs primerljiv s prometno nesrečo, v kateri voznik povozi človeka? Po mnenju programskega svetnika Slavka Kmetiča je, saj je prav to primerjavo uporabil, ko je zahteval objektivno odgovornost urednikov in direktorjev radia v primeru novinarke Jolande Lebar.
Kmetič je dejal, da je ravnanje vodstva podobno, kot če bi tisti, ki povozi človeka, stopil iz avta in se javno opravičil. Tri programske svetnike je razburilo domnevno neprofesionalno ravnanje novinarke Jolande Lebar, ki je v oddajo Studio ob 17.00 povabila ustavnega sodnika Miroslava Mozetiča, vendar ga potem v napovedi oddaje ni omenila, saj je po 25 minutah odkorakal iz studia, ker ni prišel do besede. Zahtevali so, da dogodek obravnavajo kot posebno točko dnevnega reda. Prvi podpisani Sašo Lap je celo napovedal, da se zgolj z opravičili pristojnih ne bo zadovoljil, in zahteval odgovor vodstva, kakšen postopek teče proti novinarki. Zanimalo ga je tudi, kdo bo sprejel objektivno odgovornost. Kmetič je zahteval konkretne ukrepe in se ob tem spraševal še, kaj je v ozadju.
Ozadje iskali že leta 1980
Na zadnje se je odzval svetnik Gojko Bervar, ki je poudaril, da se napake dogajajo, dodal, da je bila novinarka menda na disciplinski komisiji, in zbrane vprašal, kaj poleg tega bi še radi. V svojem nastopu je še omenil, kako so leta 1980 iz studia odpeljali tedanjega napovedovalca in kasneje člana SKD in NSi Alfreda Killerja, ki je tedaj pomotoma omenil, da obeležujejo obletnico smrti Josipa Broza Tita, čeprav je šlo za Edvarda Kardelja. »Tedaj so spraševali, kaj je v ozadju. Zdaj se spet pogovarjamo, kaj je v ozadju.« Direktor Miha Lampreht je povedal, da postopek proti novinarki poteka, vendar je ta stvar vodstva, ne pa programskega sveta, zato o njem ne bo govoril.
Svetniki so se pogovarjali tudi o postopku izvolitve odgovornega urednika Vala 202, kjer je prišlo do pravnega zapleta. Sašo Lap je direktorju Mihi Lamprehtu med drugim očital, da ravna neodgovorno, ker je mesto že šest mesecev nezasedeno.
Na seji je pomočnik direktorja Radia Slovenija Matej Praprotnik predstavil tudi načrte za prihodnost. Med drugim je napovedal, da radio želi nagovarjati poslušalce tam, kjer so - denimo na mobilnih napravah, in predstavil projekte prihodnosti, med drugim razvoj podcastov, zvočnih knjig in drugih radijskih formatov.
Razmah domačijskosti?
Razpravljati bi morali še o strategiji do leta 2020 in o glasbenih kvotah, ki jih bodo danes v državnem zboru najverjetneje sprejeli, a je zmanjkalo časa. Kvote po novem predlogu zakona o medijih bodo glasbenim urednikom predstavljale velike preglavice. »Amandmajska dikcija v našem programu pomeni, da bomo od osmih skladb morali zavrteti pet slovenskih in tri tuje na uro med šesto zjutraj in šesto popoldne,« pravi urednik Vala 202 Mirko Štular. Rudi Pančur, urednik uredništva za glasbo na 1. programu Radia Slovenija pa je konkretno izračunal, da mora biti po amandmaju zakona o medijih 88 skladb od 220 slovenskih. »Med 6.00 in 18.00 zavrtimo 96 skladb. 67 jih mora biti slovenskih, od teh pa jih mora biti 17 mlajših kot 2 leti. V tem intervalu imamo lahko torej 28 ostalih skladb.« Poznavalci opozarjajo, da kvalitetne glasbe za take kvote ni dovolj.
