Tj.L./Do.P.
Ljubljana - Čeprav bo o odločitvi vlade, ki je na svoji zadnji seji poleg nekaterih kadrovskih sprememb zunanjega ministra Dimitrija Rupla po hitro izpeljanem postopku potrdila za novega veleposlanika na Dunaju, odločil predsednik države Danilo Türk, pa Ruplovo imenovanje pri nekaterih vzbuja pomisleke.
Nedavno sprejeta dopolnila zakona o zunanjih zadevah, ki ga je predlagala poslanska skupina Zares, namreč zahtevajo, da mora biti kandidat za veleposlanika določeno število let (najmanj sedem let) zaposlen na zunanjem ministrstvu, o čemer smo pisali že v sredini izdaji Dela. Zakon tudi določa, da je diplomat javni uslužbenec, ki je v delovnem razmerju z ministrstvom za zunanje zadeve za nedoločen čas, medtem ko po zakonu o javnih uslužbencih funkcionarji v državnih organih in organih lokalnih skupnosti niso javni uslužbenci.
V javnosti se zato že pojavljajo mnenja, da zunanji minister Rupel ne izpolnjuje pogojev za imenovanje na veleposlaniško mesto (na Dunaju), kar je za slovenske medije povedal tudi Bojan Bugarič, strokovnjak za upravno pravo, ki je zaradi zožitve možnega izbora veleposlanikov do zakona o zunanjih zadevah kritičen in se zavzema za spremembe.
Zeleno luč mora dati tudi Avstrija
Z Ruplovim prihodom na diplomatsko-konzularno predstavništvo na Dunaju se bo morala strinjati tudi Avstrija, kjer je do 25. aprila letos, (ko je prisegel kot ustavni sodnik) kot slovenski veleposlanik na Dunaju deloval Ernest Petrič.
Dimitrij Rupel je bil zunanji minister že v vladi Lojzeta Peterleta in kasnejših vladah Janeza Drnovška, Antona Ropa in Janeza Janše. Manj kot tri leta (1997 do 2000) pa je že bil slovenski veleposlanik v ZDA.
MZZ: Navedbe, da Rupel ne izpolnjuje pogojev, netočne
Kot so danes zapisali na spletnih straneh MZZ, navedbe, da je kandidat diplomat, ki je na MZZ zaposlen najmanj sedem let, temeljijo na netočnih oziroma nepopolnih informacijah. Kot zatrjujejo, je bil minister Rupel z odločbo vlade 16. oktobra 1997 imenovan za državnega podsekretarja in za nedoločen čas zaposlen na ministrstvu za zunanje zadeve. Iz Ruplove delovne knjižice pa je po navedbah MZZ razvidno, da je od trenutka zaposlitve za nedoločen čas na zunanjem ministrstvu služboval več kot 10 let.
V obdobju od leta 1997 do februarja leta 2000 je tako opravljal naloge veleposlanika v Washingtonu, nato funkcijo zunanjega ministra in poslanca v DZ do novembra 2000. Od decembra 2000 do julija 2004 je opravljal funkcijo zunanjega ministra, zatem je bil poslanec v DZ do začetka decembra 2004, od tega datuma pa je bil znova zunanji minister, so zapisali na MZZ.
Zakon o vladi določa, da se za ministre glede pravic po prenehanju mandata smiselno uporablja zakon o poslancih. Ta pa določa, da ima poslanec, ki je bil do izvolitve v delovnem razmerju, pravico, da se v treh mesecih po prenehanju mandata vrne na delo, ki ga je opravljal pred nastopom funkcije. Slednje velja tudi za ministre, so še zapisali na zunanjem ministrstvu.
Ob tem so poudarili, da so na ministrstvih zaposleni tudi funkcionarji, torej državni sekretar in ministri, kar je razvidno iz delovne knjižice posameznega funkcionarja. Poleg tega so v kadrovskem načrtu posameznega ministrstva, ki določa število dovoljenih zaposlitev, všteti tudi funkcionarji. Iz navedenega po mnenju MZZ tako jasno izhaja, da je potrebno v primeru diplomata, ki je za nedoločen čas zaposlen na zunanjem ministrstvu, všteti v čas službovanja na tem ministrstvu tudi obdobje opravljanja funkcije državnega sekretarja ali ministra.