Medvedjev ob Ruski kapelici: Hvala slovenskemu narodu

»Zelo sem ganjen nad tem, kar vidim,« je dejal v nagovoru več kot tisočglavi množici obiskovalcev pod Vršičem.

Objavljeno
26. julij 2015 15.39
Ruska kapelica, Dmitrij Medvedjev
Blaž Račič, Jesenice
Blaž Račič, Jesenice

Vršič – »Globoko sem hvaležen našim slovenskim prijateljem, državnemu vodstvu, članom Društva Slovenija Rusija, drugih društev in veteranskih organizacij, prebivalcem Kranjske Gore, celotnemu slovenskemu narodu za iskreno spoštovanje, ki ga izkazujete spominu do ruskih vojakov, ki so svoj zadnji počitek našli na slovenskih tleh,« je pri Ruski kapelici dejal predsednik vlade Ruske federacije Dmitrij Medvedjev.

»Zelo sem ganjen nad tem, kar vidim,« je v nagovoru več kot tisočglavi množici obiskovalcev pod Vršičem, kjer se je zbral tudi slovenski politični vrh, dejal Dmitrij Medvedjev. Pri Ruski kapelici je ugledni gost prepoznal »iskrene emocije in simpatije« med narodoma ter dodal, da spomenik »priča o nadaljevanju našega prijateljstva«, ki se je v zadnjih letih bistveno okrepilo.

Slovesnost ob 99. obletnici postavitve kapelice, ki obeležuje tragedijo pod Vršičem, v kateri je življenje izgubilo okoli 300 ruskih in drugih vojnih ujetnikov, je zaznamoval govor slavnostnega govornika, častnega člana Društva Slovenija Rusija in nekdanjega predsednika Slovenije Milana Kučana, ki je izpostavil nesmiselnost vojn in poudaril veliko odgovornost politikov za ohranjanje miru danes.

Prva svetovna vojna je bila vojna brez smisla in je nastala kot plod »političnih interesov, navzkrižne igre evropskih velesil, njihovih skritih računov, napačnih ocen in utvar, medsebojnega obtoževanja in izigravanja«, je dejal Kučan. Živimo v času negotovosti in ne varujemo dediščine, je dejal in dodal, da danes ne slišimo jasnega in odločnega glasu za mir, ki je temelj in življenjski interes Evropske unije. »Brez miru so demokracija, človekove pravice, blaginja le prazne besede.« Ob tem je izpostavil še, da »mučna pogajanja z Grčijo niso utrdila zaupanja v Evropo«.

»Naloga politikov je zagotavljati mir, varnost in zanesljivo prihodnost. Samo tako imajo mandat državljanov,« je še dodal nekdanji predsednik republike in navzoče pozval, da se pridružijo prizadevanjem za mir.

Zbrane je nagovoril tudi predsednik vlade Miro Cerar. Dejal je, da Ruska kapelica opominja na našo dolžnost, da »bodimo dobri ljudje«. Le dobri ljudje namreč lahko najdejo pot do miru in sožitja.

Ruska kapelica prispeva k medkulturnemu in medverskemu dialogu, sta pod Vršičem poudarila Milan Kučan in predsednik vlade Miro Cerar. Oba sta pri tem izpostavila pomen srečanja predstavnikov sedmih veroizpovedi, ki so se v soboto sešli tudi na Bledu.

Ruska kapelica krepi kulturo miru in dialoga

Predstavniki katoliške, srbske pravoslavne, ruske pravoslavne, evangeličanske in grškokatoliške cerkve ter islamske in judovske skupnosti v Sloveniji so se strinjali, da mora spomin na vojne in na preštevilna izgubljena življenja nujno vsebovati tudi sporočilo miru, sožitja, sprave, razumevanja med narodi in verstvi, ki naj pripomore k reševanju aktualnih svetovnih izzivov. Spore je mogoče reševati brez nasilja, za to pa je nujna krepitev kulture miru, dialoga in srečevanj med verstvi in narodi na vseh ravneh.

Pomembno je, da sporočilo slovesnosti pri Ruski kapelici seže v vsakdanje življenje Slovencev, pa tudi v sosednje države, je dejal Jože Dovžan iz Mojstrane. Članica Društva Slovenija Rusija Majda Kohne iz Ljubljane je povedala, da k Ruski kapelici hodi že vse od otroških let, skupaj z možem Janezom se redno udeležujeta dejavnosti društva. Spomin je treba osveževati vsako leto, ne le pri kapelici, ampak tudi z udeležbo na drugih dogodkih, je dejala. Pod Vršič je prvič prišel tudi Stane Luzar iz Novega mesta, ki je pojasnil, da ga je k obisku spodbudil prihod Dmitrija Medvedjeva.

Marca 1916 je snežni plaz, ki se je sprožil s pobočij Mojstrovke, pod seboj pokopal okoli 300 vojnih ujetnikov, ki so med prvo svetovno vojno gradili cesto čez Vršič, strateško pomembno povezavo zaledja s soško fronto. Na žrtve plazu spominja lesena kapelica, ki so jo preživeli ujetniki zgradili ob cesti, pri gradnji pa so se zgledovali po kapelicah, kakršne so gradili v Rusiji. Po vojni so domačini iz Kranjske Gore začeli skrbeti za kapelico, leta 1992 pa so na pobudo domačina iz Kranjske Gore Saše Slavca organizirali obisk ruske delegacije pri Ruski kapelici, ki je prerasel v tradicionalno srečanje predstavnikov dveh slovanskih držav, zbliževanje dveh kultur in dveh krščanskih veroizpovedi.

Letošnji obisk Dmitrija Medvedjeva je doslej najvišji obisk katerega od političnih predstavnikov Rusije pri Ruski kapelici. Doslej najvišji predstavnik Rusije je bil predsednik ruske dume Boris Grizlov leta 2011, delegacijo je lani vodil minister za zveze in množične komunikacije Nikolaj Nikiforov, pred tem pa so bili pri kapelici že podpredsednica ruske dume Ljubov Sliska, podpredsednik sveta ruske federacije Dmitrij Mezencev in predsednik sveta federacije federalnega zbora Jurij Leonidovič Vorobjov. Slovenski predsednik Borut Pahor je na slovesnost ob stoletnici postavitve Ruske kapelice prihodnje leto že pred časom povabil predsednika Rusije Vladimirja Putina.