Odvetniški stroški ovirajo dostop do javnih informacij

Novinarska združenja in Transparency International Slovenija predlagajo spremembo zakona o dostopu do informacij javnega značaja.

Objavljeno
27. september 2017 18.16
Maja Grgič
Maja Grgič

Ljubljana – Dostop do informacij javnega značaja bi moral biti hiter in brezplačen, toda v zadnjem času poskušajo zavezanci zahteve novinarjev po informacijah omejevati tudi s finančnimi pritiski. Novinarski združenji sta ogorčeni, skupaj s še dvema organizacijama so že predlagali spremembo zakona.

Po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) bi morale biti javne informacije dostopne brezplačno. A zavezanci po tem zakonu so zdaj, kot kaže, našli nov način za zaračunavanje stroškov prosilcem. Več novinarjem, tudi Delovim, ki so v zadnjem obdobju zaprosili za podatke na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), so zavezanci, potem ko so zavrnili njihovo zahtevo, naložili še plačilo odvetniških stroškov stranskih udeležencev. To so tisti, na katere se zahtevani podatki nanašajo. Pri tem se ne sklicujejo na ZDIJZ, ampak na zakon o upravnem postopku. Takšno stanje je predvsem posledica prakse upravnih sodišč, ki zahtevajo vključevanje stranskih udeležencev tudi, kadar gre za javne podatke. 

Predlagajo spremembo ZDIJZ

Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev, Združenje novinarjev in publicistov ter Transparency International Slovenia opozarjajo, da gre za zlorabo instituta stranske udeležbe, ki ne le nedopustno podaljšuje postopek dostopa do informacij, ki bi moral biti hiter in preprost, ampak to lahko vnaša nesorazmerno visoke stroške. »Pri tem je treba poudariti, da zaznana praksa ne samo izničuje pravico dostopa do informacij javnega značaja, ampak tudi znižuje pravno varnost prosilcev, saj državljani ali novinarji, ko vložijo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ne vedo in ne morejo vedeti, ali bo nasprotna stran v postopek (sama ali prek sodišča) pritegnila tretje osebe in bo to povzročilo nastanek potencialnih stroškov,« so poudarili. Dodali so, da bi to v skrajnem primeru novinarje, medijske hiše in druge prosilce lahko vodilo do tega, da bi nehali vlagati zahteve za dostop do informacij javnega značaja.

Sredi septembra so zato na ministrstvi za javno upravo in kulturo, vlado in informacijsko pooblaščenko naslovili pobudo za spremembo ZDIJZ. Predlagajo, da v postopkih za dostop do informacij javnega značaja ne bi več vključevali stranskih udeležencev pri informacijah, ki so po zakonu javne, in še, da bi vsaka stran nosila svoje stroške. Kot ob današnjem svetovnem dnevu pravice vedeti opozarjajo pobudniki, želijo s tem preprečiti zlorabo instituta stranske udeležbe v upravnem postopku, prek katere se ovira dostop do javnih informacij. »To bi pravico vedeti postavilo na kocko,« poudarjajo.

100.000 evrov stroškov

Novinar RTV je, na primer, zahteval podatke o rešenih zadevah vseh sodnikov v državi, ki jih je 900. Če bi torej vsak od teh sodnikov, ki ima status stranskega udeleženca, prijavil odvetniške stroške, ki trenutno znašajo okoli 114 evrov, bi to pomenilo okoli 100.000 evrov stroškov, ki bi jih v primeru neuspeha pri zahtevi moral plačati novinar oziroma medijska hiša.

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik predlog sprememb podpira, ministrstvi in vlada pa se še niso odzvali. Prelesnikova pravi, da je transparentnost, za katero je treba drago plačati ali je javnosti dostopna šele, ko ni več aktualna, v nasprotju z namenom ZDIJZ. Ocenjuje, da se bo zaradi mogočih stroškov zmanjšalo število zahtev po ZDIJZ. »To pa pomeni, da bo dostopnih manj informacij, ki so pomembne za širšo javnost,« dodaja ter opozarja, da novinarji in nevladne organizacije teh zahtev navadno ne vlagajo v lastnem, ampak v javnem interesu.

Koprivnikarjevi še preučujejo

Na ministrstvu za javno upravo, ki je bilo s tem problemom seznanjeno že maja, so nam odgovorili, da dopis predlagateljev še proučujejo. Strinjajo se, da morajo prosilci javne informacije dobiti hitro in brez posebnih stroškov, ali bodo podprli predlagano spremembo ZDIJZ pa se še niso odločili. So pa, zanimivo, ob svetovnem dnevu pravice vedeti poudarili pomen ZDIJZ in preglednosti delovanja javnih institucij.

Na ministrstvu za javno upravo, ki ga vodi Boris Koprivnikar in je pristojno za ZDIJZ, se strinjajo, da morajo prosilci javne informacije dobiti hitro in brez posebnih stroškov, ali bodo podprli predlagano spremembo ZDIJZ pa se še niso odločili. Ali podpira predlagano spremembo zakona, smo že v torek vprašali ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča, ki se je še kot šef protikorupcijske komisije aktivno zavzemal za preglednost poslovanja tako državnih ustanov kot podjetij v državni lasti, a odgovorov nismo prejeli.