Tiskane izdaje
Na površini 32 hektarjev namerava novomeška občina na Marofu urediti arheološki park in tako bogati arheološki dediščini dati veljavo, Novo mesto pa postaviti na domači in evropski kulturni zemljevid. Projekt, ocenjen na 5,8 milijona evrov, nameravajo izpeljati v dobrih treh letih, pri čemer računajo tudi na evropska sredstva.
Čeprav o arheološkem parku razmišljajo tudi na Ptuju, na novomeški občini pravijo, da bi bil njihov edini te vrste pri nas in da bi postal osrednje promocijsko središče regije in države. Po prepričanju mestnega svetnika in znanega novomeškega odvetnika Boruta Škerlja je občina sposobna organizacijsko izpeljati projekt in za to zagotoviti potreben denar. »Vprašanje pa je, ali s politično ekipo, ki je trenutno na oblasti,« meni Škerlj.
Od gledališča
V bližini kmetije Klemenčič so predvideni rekonstrukcija prazgodovinskih hiš, ograda in maneža za živino, manjši živalski vrt, površine za pridelavo starih sort žit in zeliščni vrt. Na severnem delu Marofa pa nameravajo urediti še prostor za arheološke eksperimente za metalurgijo in steklarstvo ter didaktično arheološko izkopavališče za obiskovalce.
Zemljišča so v večinski lasti novomeške škofije in delno v lasti fizične osebe. »Kombinacij za zagotovitev potrebnih zemljišč je veliko. Ker projekt šele pripravljamo, se za najboljšo možno pot še nismo odločili oziroma uskladili z vsemi vpetimi,« je povedal Macedoni in za prihodnje leto v sklopu tega projekta napovedal rekonstrukcijo križišča Kettejevega drevoreda in Seidlove ceste, ki bo ena od dostopnih točk v bodoči arheološki park.
Infografika: Delo
O parku »sanjajo« že 30 let
»Če sta mesto in muzej pred časom končno pridobila stalno razstavo, ki prikazuje izbor iz bogate arheološke zapuščine mesta in ožje Dolenjske, pa prizadevanje za arheološki park še vedno ni obrodilo sadov, čeprav je zamisel stara že okoli 30 let,« je bil kritičen predsednik Društva Novo mesto Tomaž Golob. Prepričan je, da mora bogata halštatska zapuščina postati glavna nosilka novomeškega kulturnega turizma in vir novih delovnih mest ter da je treba v snovanje pritegniti čim širši krog ljudi, ki jo bodo vključili v nove proizvode, programe in nove zgodbe Novega mesta, pri čemer bi se lahko zgledovali po arheološkem parku Carnuntum v Avstriji.
Halštatska kultura mora postati eden od temeljnih kamnov mestne identitete in v ta namen je treba izoblikovati tudi celostno grafično podobo tako arheološkega parka Marof kot Novega mesta, je prepričan Golob. Na vprašanje Dela, kje so po njegovem možne največje težave pri uresničitvi projekta, je odgovoril, da zagotovo pri denarju. »A trenutno se bolj zatika pri uglasitvi različnih konceptov. Stroka in občina v vlogi investitorja imata nekoliko različne poglede na zasnovo in obseg parka. V društvu se ne moremo strinjati z idejo, da mora biti arheološki park čim manjši, zato da bo čim cenejši,« je povedal Golob, ki je zadovoljen, da bo v projektu sodelovala dr. Andreja Breznik, ki v Sloveniji največ ve o arheoloških parkih.
Po prepričanju arheologa in kustosa v Dolenjskem muzeju Novo mesto Boruta Križa bo arheološki park domačinom ponudil novo kakovost življenja ter omogočil kulturni, turistični in gospodarski vzpon mesta. »Novo mesto bo s parkom pridobilo nove razvojne možnosti in novo, širšo prepoznavnost,« je dejal Križ.
