Država bo še naprej reševala s helikopterji

Evropska uredba bo oktobra uvedla nove standarde, ki pa ne bodo veljali za vse vrste reševanja.

Objavljeno
07. maj 2014 21.04
Posodobljeno
08. maj 2014 06.00
OLYMPUS DIGITAL CAMERA
Blaž Močnik, Tolmin
Blaž Močnik, Tolmin
Ljubljana – Posadke enote helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) ne vidijo razloga za bistveno spremembo dozdajšnjega sistema reševanja življenj po nesrečah. Resda bi država lahko področje urejala temeljiteje, torej z več denarja in sodobnejšimi napravami ter opremo, dodajajo, toda za zdaj so reševalci, piloti in zdravniki kos nalogam.

Navedbe, da bo morala Slovenija po evropskem diktatu reševanje s helikopterji oktobra prepustiti zasebnikom namesto Slovenski vojski oziroma policiji, ki zdaj izvajata službo, so nesmiselne, je potrdil poročevalec evropskega parlamenta Jörg Leichtfried. EU namreč ne more prisiliti članice, da izbere zasebnika, lahko pa predpiše standarde opremljenosti, pripravljenosti in razpoložljivosti. »V Sloveniji slabih izkušenj na področju helikopterskih reševanj doslej nimamo. Še največja ovira je birokracija za aktivacijo posadke,« je poudaril zdravnik reševalec letalec Andrej Kunstelj.

Sistem, ki deluje

Sodelovanje med helikoptersko posadko, člani gorske reševalne zveze in ekipami nujne medicinske pomoči je na najvišji ravni, zatrjuje Kunstelj: »Nikoli nisem imel občutka inferiornosti ne po strokovni ne po tehnični plati. Gre za vrhunsko usposobljene posameznike, s kakšnimi helikopterji opravljajo delo, pa je seveda stvar države.« Predsednik gorskoreševalne zveze Slovenije Igor Potočnik pravi, da so helikopterji ameriških proizvajalcev, s katerimi razpolagata vojska in policija, dovolj zmogljivi: »Nekatere države nam jih celo zavidajo, saj so obenem tudi transportna sredstva, ki lahko prevažajo do osem reševalcev, medtem ko eurocopter, ki jih ima precej evropskih držav, sprejme tri. Smo tudi ena redkih držav, ki rešuje s pomočjo vitla, medtem ko je drugje bolj pogosta tehnika s podvesno vrvjo. Zato menim, da ni nobene potrebe, da bi spreminjali sistem, ki deluje.«

Kunstelj priznava, da obstaja sodobnejša oprema za reševanje. »Helikopterskih reševanj je precej. Če država ne bo več mogla zadostiti evropski direktivi, bo morala službo prepustiti drugim izvajalcem,« je dejal Kunstelj. Slovenska vlada je sicer pred leti resno razmišljala o nakupu helikopterja zgolj za potrebe nujne medicinske pomoči, toda načrta zaradi pomanjkanja denarja ni izpeljala. Evropski poslanec Jelko Kacin pravi, da je nekdanji minister za zdravje Andrej Bručan pred leti pri Avto-moto zvezi Slovenije brez razpisa sklenil posel o najemu helikopterja, vendar si je zaradi stroškov premislil. »Slovenija potrebuje helikopter, namenjen samo reševanju, saj vojaški in policijski ne morejo biti opremljeni na najvišji ravni in v stalni pripravljenosti. Problem torej ni evropska uredba, težava je na ministrstvu za zdravje, ki v sedmih letih niso mogli primera ustrezno rešiti.«

Na ministrstvu za zdravje so sporočili, da so preverili možnosti izvajanja letalskih operacij z državnimi zrakoplovi tudi po začetku veljave prej omenjene uredbe. Poudarili so, da uredba določa, da se pri policijskih in vojaških helikopterjih uredbe ne uporablja, kadar naprave, osebje in organizacije uporabljajo v vojaških, carinskih, policijskih, iskalnih in reševalnih ter gasilskih dejavnostih ali podobnih dejavnostih in službah. »To pomeni, da se lahko gorsko reševanje in iskanje ponesrečencev nadaljuje tako kot zdaj. Na ministrstvu za zdravje pričakujemo še mnenje javne agencije za civilno letalstvo o uporabi helikopterjev v civilne namene,« so sporočili.