S palico in korenčkom nad degradirana območja

Izola – »Izolska občina je pri načrtovanem razvoju talka špekulativnega kapitala in preračunljivih lastnikov nepremičnin, ki se jim nikamor ne mudi s projekti. To je za majhno občino in lokalne ambicije prehudo breme, zato bomo s politiko korenčka in palice to sankcionirali oziroma spodbujali spremembe v prostoru,« je danes napovedal izolski župan Igor Kolenc.

Izolski župan zatrjuje, da ga podjetniki, med katerimi je veliko tujcev, največ Italijanov, vse pogosteje prosijo, naj jim lokalna skupnost zagotovi prostor, kjer bi lahko razvijali svoje poslovne zamisli. Kot pravi župan, jim je občina pripravljena pomagati, toda znašla se je v precepu, saj ima na voljo zelo malo površin za razvoj podjetništva.

»Intenzivno pripravljamo tri območja, kjer bi lahko uredili proizvodno dejavnost. Obsegajo malo manj kot dva hektara površin na območju Opreme, večji del na območju cone Kajuh Morer v bližini Ambasade Gavioli in v bližini nekdanje tovarne igrač Mehano. »To so zemljišča, do katerih smo prišli po prenosu dela obalne ceste v last občine Izola, in zemljišča, ki so se sprostila iz stečaja Slavnika International. Oddali bi jih, denimo, po 100 evrov za kvadratni meter, kar je zgornja meja, ki jo pri vlaganjih prenesejo podjetniki,« je dejal izolski župan.

Dvajset hektarov degradiranih območij

Toda najmanj desetkrat več ali približno 200.000 kvadratnih metrov je v mestu območij, ki jih v županovem kabinetu označujejo za degradirana, saj njihovi lastniki tudi več kot 15 let čakajo z uresničitvijo načrtov. Zaradi tega je močno prizadeta Izola, saj gre za nekatere najbolj vitalne dele mesta. Tako roko nad območjem Delamarisa in Ladjedelnice Izola (skoraj osem hektarov) držita DUTB in avstrijska slaba banka Heta Asset Resolution, propada območje nekdanje Ribe, Arga, stavbnega trikotnika v zaledju izolske marine, neizkoriščeno je zemljišče v Livadah, ki ga je Izola podarila Univerzi na Primorskem za kampus, in več drugih parcel v zasebni lasti na območju izolske obrtne in industrijske cone. Poleg dveh slabih bank so lastniki še Gorenjska banka, Banka Koper, Primorje v stečaju, Mercator, več zasebnikov ... Večina jih je za zemljišča plačala več sto evrov za kvadratni meter, zdaj pa bi radi zanje iztržili več, kar je glede na razmere na nepremičninskem trgu iluzorno, prav tako, da bi občina vsem dovolila gradnjo stanovanj, še zlasti ne v neposredni bližini morja. Prav pri stanovanjih se špekulantski interesi lastnikov zemljišč in vodstva lokalne skupnosti še najbolj razlikujejo, kar je poglavitni vzrok neuresničevanja podjetniških vsebin.

Nižje nadomestilo v spodbudo podjetništvu

»Pozanimali se bomo, kakšne spremembe načrtuje država pri davku na nepremičnine, v vsakem primeru pa bo občina poskušala v prihodnjem letu spremeniti odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), da bo spodbujala tiste, ki bodo zemljišča namenili podjetniškim projektom, druge pa bo obremenila s precej višjim NUSZ,« je povedal župan Kolenc, ki pa ni znal odgovoriti, ali imajo v kateri od občin že kaj izkušenj s podobnimi ukrepi. Možnosti za razvoj izolske občine so še dodatno omejene, ker se zaradi kmetijskih površin ne more širiti južneje od hitre obalne ceste. Več kot polovico vseh zemljišč ali kar 1187 hektarov je v lasti Sklada kmetijskih zemljišč. Izolska občina je skupaj s piransko in koprsko prepričana, da bi ji moral sklad zemljišča po opravljeni denacionalizaciji vrniti v upravljanje, kar poskuša doseči na ustavnem sodišču.