S pametnim telefonom nič več do zdravnika

Slovenj Gradec – Štiristo bolnikom s sladkorno boleznijo in dvesto bolnikom s kroničnim srčnim popuščanjem s Koroške, katerih zdravstveno stanje je slovenjgraška bolnišnica s telemedicinsko podporo leto dni spremljala na daljavo, grozi, da bodo s 1. januarjem ostali brez vsakodnevnega nadzora in aparatov, s katerimi so opravljali meritve.

Evropski projekt United4Health (Združeni za zdravje), v okviru katerega so s telemedicinsko podporo spremljali bolnike, se konec leta izteka, bolnišnici pa nikogar od pristojnih v državi doslej ni uspelo prepričati, naj zagotovi denar za nadaljnje izvajanje projekta oziroma ga zaradi prihrankov in učinkovitosti razširi še na druge bolnišnice. »Če bi s pomočjo telemedicine spremljali vse sladkorne bolnike v državi, bi za nakup aparatov potrebovali milijon evrov, približno dva milijona evrov pa za delo. Že v prvem letu takšnega načina spremljanja bi zdravstveni blagajni prihranili dva, prihodnje leto pa že tri milijone evrov,« je povedal direktor slovenjgraške splošne bolnišnice Janez Lavre. »Telemedicina prihrani čas in denar, zato še toliko težje razumem, da ne plačnik in ne regulator zdravstvenega sistema zanj nimata posluha,« je rekel Lavre.

ZZZS brez odgovorov glede prihrankov

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pravijo, da gre za novo zdravstveno aplikacijo, katere razvoj je v pristojnosti ministrstva za zdravje in medicinske stroke. »Uvajanje takšnih aplikacij lahko občutno spremeni način organizacije dela. Če bi to rešitev uvedli na nacionalni ravni, bi zato medicinska stroka morala izdelati nove protokole in klinične poti za nov način obravnave kroničnih bolnikov ter opraviti razmislek o smiselnosti sedanje delitve dela med primarno, sekundarno in terciarno ravnjo zdravstvene dejavnosti,« so pojasnili na ZZZS in dodali, da že obstajajo storitve, ki se bolniku zagotavljajo prek telemedicinskih naprav. Na sekundarni ravni je to kratka kontrolna obravnava v specialistični ambulanti, na primarni ravni pa telefonski pogovor med zdravnikom in bolnikom v splošnih ambulantah ter dispanzerjih za otroke in šolarje. Odgovorom na vprašanja o prihrankih so se izognili, na ministrstvu za zdravje pa pravijo, da bodo svoje mnenje sporočili v zakonsko določenem roku.

»Naprave so zlata vredne«

V slovenjgraški bolnišnici bodo do konca leta na svoje stroške na daljavo še spremljali paciente, po tem pa razmišljajo o možnosti samoplačništva. Za bolnike, ki so že vključeni v projekt, bi to pomenilo približno 40 evrov mesečnih stroškov, saj že imajo tako merilnike kot pametne telefone z aplikacijo za telemedicinsko spremljanje, za bolnike, ki bi se želeli pridružiti na novo, in teh ni malo, pa bi bil začetni strošek visok – več kot tisoč evrov.

»Koliko denarja v državi zmečemo skozi okno za neumnosti, tu pa je problem nekaj deset evrov,« je zgrožen Frančišek Nabernik, uporabnik telemedicine na daljavo iz Dravograda. »Te naprave so zlata vredne, še posebno v mojem kraju, kjer zdravnikov ni. Sem bolnik s kroničnim srčnim popuščanjem in sladkorno boleznijo. To, da nekdo po telefonu vsak dan spremlja moje zdravstveno stanje in me pokliče, če gre kaj narobe, ter sporoči, kako naj ravnam, me izjemno pomirja.«

S pomočjo zbranih podatkov – samo pri sladkornih bolnikih se jih je v letu dni nabralo 60.000 – lahko zdravnik pacientu učinkoviteje odmerja zdravila, pravočasno intervenira ob poslabšanju stanja in tako prepreči marsikatero hospitalizacijo. V slovenjgraški bolnišnici v boju za obstanek telemedicine zdaj apelirajo na paciente, naj pomagajo prepričati zdravstveno zavarovalnico, da telemedicino potrebujejo.