S peticijo proti domobranskemu spomeniku

Grahovo – Zveza združenj borcev za vrednote NOB (ZZB) je začela po vsej Sloveniji zbirati podpise za peticijo, s katero nasprotujejo načinu postavljanja obeležja domobrancem v Grahovem, ki je po njihovem »prvi spomenik nacizmu v Sloveniji«. Cerkniška javnost z nelagodjem pričakuje njegovo odkritje. Kot zatrjujejo pristojni, je bil postavljen v skladu z vsemi predpisi.

»Mučencem revolucije. Na tem kraju so leta gospodovega 1943 posadko domobrancev slovenske narodne vojske s topovi in ognjem pobili komunisti, bratje po rodu, tujci po misli. Čakamo strnjeni v prst, da rod, ki iz vaših poraja se vrst, zdrobil bo lažnivega molka okove, da spet pridobimo ukradeno čast in vrne resnica vam voljo za rast. Bog–narod–domovina,« bo poleg imen 32 domobrancev zapisano na novem grahovskem spomeniku, kjer so plošče za zdaj še prekrite s prevleko. Nova slovenska zaveza ga je postavila v neposredni bližini dveh spomenikov NOB in spomenika pesniku Balantiču. Sorodniki enega izmed imenovanih na novem spomeniku so od Nove slovenske zaveze že zahtevali, naj njegovo ime s spomenika umakne, ker da ni bil domobranec, ampak je bil samo naključna žrtev dogodka.

Grahovski in cerkniški člani ZZB, avtorji besedila peticije, ki so jo že posredovali vsem območnim združenjem, so zgroženi nad sporočilom spomenika, ki se ga po njihovem postavlja kolaboraciji, in to brez sodelovanja oziroma upoštevanja javnosti. Ne zdi se jim naključen niti datum odkritja spomenika, 6. april, ki je bil leta 1941 dan, ko so nacistične sile napadle tedanjo državo.

Turnšek: Zadeva je šla čez rob

»V Sloveniji smo postavili prvi spomenik nacizmu. Zelo glasno moramo povedati, da smo ena redkih držav, ki postavljamo spomenik SS policiji, kar so domobranci, ki jim je poveljeval general Rösener, bili. Postavljamo spomenik organizaciji, ki so jo na Nürnberškem sodišču obsodili kot zločinsko. Zbujajoči se fašizem v Evropi in kam ta Evropa gre sta vprašanji za evropske volitve, postavili ju bomo tudi v svetovni organizaciji veteranov, sicer pa moramo svoje zadeve reševati doma. Nič nimamo proti pietetnemu spominu, farnim ploščam, a spomenik v Grahovem, ki poleg vsega zakriva spomenika NOB, presega vprašanje pietete. Tu gre za vprašanja moralnih vrednot te družbe in za politično vprašanje vzpona in slavljenja fašizma in tu je šla zadeva čez rob,« je prepričan predsednik ZZB Tit Turnšek, ki se bo zaradi spomenika 1. aprila srečal z ministrom za kulturo Urošem Grilcem. Po Turnškovem mnenju je prav on odgovoren za postavitev obeležja.

Minister Uroš Grilc je včeraj za Delo povedal, da s formalnega vidika nima zadržkov do postavitve spomenika, »če je dejansko postavljeno obeležje identično objektu, za katerega je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije izdal kulturnovarstveno soglasje. Osebno pa se mi takšno postavljanje spomenikov ne zdi primerno, še manj koristno. Našo polpreteklo zgodovino seveda moramo (s)poznati, vendar skozi pogled objektivne znanosti, ne pa skozi prisvajanje zgodovinskih interpretacij in s klesanjem svojih pogledov nanjo v kamen. Ta zgodba me precej spominja na tisto, ki jo doživljamo ob pobudi za referendum o arhivski noveli, kjer gre tudi za poskus razdvajanja ljudi; v tem primeru to počno politični odločevalci, ki so ljudem dolžni zagotoviti boljšo prihodnost, ne pa greniti sedanjika s preteklostjo,« meni minister Uroš Grilc.

Vse v skladu s predpisi oziroma predpisov sploh ni

Cerkniška SD je napovedovala ustavno presojo. Vendar ustavni pravnik in predavatelj na Primorski univerzi dr. Andraž Teršek meni, da besedila na obeležju ustavnopravno ne gre opredeliti kot sovražni govor.

ZZB se je v torek pritožila na kulturnovarstveno soglasje, ker je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) za isti poseg po prvi vlogi investitorja, ki se je gradnje najprej lotil brez kakršnega koli soglasja, to zavrnil, nato pa ga je po pritožbi investitorja izdal. Ker dela na spomeniku kljub nepravnomočnosti soglasja še vedno potekajo, je ZZB oddala tudi prijavo na gradbeno inšpekcijo.

Toda z vidika postopkov postavitve spomenika se zdi, da bo težko dokazati spornost posega. Gradbeno dovoljenje za enostavne objekte, kar spomenik po takoimenovani Černačevi uredbi o graditvi objektov je, ni potrebno, strokovna služba ZVKDS pa lahko odloča le za posege v varovana območja na osnovi kulturnovarstvenega režima, ki je določen z občinskim prostorskim načrtom. Ta tudi določa, kaj je uvrščeno med spominska obeležja in kakšni pogoji veljajo za postavitev in oblikovanje, so pojasnili na ZVKDS. Toda prostorskega načrta za območje Grahovega še ni, je povedal župan občine Cerknica Marko Rupar, zato kot župan nima nobene pravne podlage za preprečitev gradnje takšnega ali drugačnega spomenika oziroma za preprečitev zasebne naložbe na zasebnem zemljišču.