Konec varčevalnega ukrepa: javnim uslužbencem višje plače

Osnovne plače javnih uslužbencev in funkcionarjev se vračajo na raven iz leta 2013, kar pomeni višjo osnovno plačo.

Objavljeno
30. avgust 2016 18.20
LJUBLJANA SLOVENIJA 18.4.2012 STAVKA JAVNIH USLUZBENCEV FOTO JOZE SUHADOLNIK
N. Č., STA
N. Č., STA

Ljubljana – Spremenjena plačna lestvica je bila z novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju uveljavljena s 1. junijem 2013. Z njo so se plače vsem javnim uslužbencem znižale, a ne vsem enako.

Breme varčevanja so nosili bolje plačani javni uslužbenci, zato se bo zdaj dvig plače pri njih najbolj poznal.

Osnovne plače so se namreč do vključno 19. plačnega razreda znižale za pol odstotka, nato pa se je z zmanjšanjem razpona med plačnimi razredi znižanje povečevalo progresivno, do slabih petih odstotkov.

Spremenjena plačna lestvica je bila eden od varčevalnih ukrepov, o katerih se je vladi (pod vodstvom takratnega ministra Gregorja Viranta) in sindikatom javnega sektorja (glavni pogajalec Branimir Štrukelj) uspelo dogovoriti v okviru pogajanj.

Dogovor o zmanjšanju plačne mase bi moral veljati do konca leta 2014, a so ukrep pozneje podaljšali do konca letošnjega avgusta.

Konec varčevalnega ukrepa bo državo letos, torej za tri mesece, stal 13 milijonov evrov, v prihodnjem letu pa 40 milijonov evrov, so za STA pojasnili na ministrstvu za finance.

Na ministrstvu so ocenili prihranek zaradi znižane plačne lestvice, in sicer za leto 2013 na 26,2 milijona evrov, ker se je lestvica znižala za pol leta. Za leti 2014 in 2015 znaša prihranek 53 milijonov evrov. Za leto 2016 bo prihranek 40 milijonov evrov, ker bodo letos za tri mesece že izplačevali plačo v višini polne plačne lestvice, torej tiste, ki jo je določil Zujf. Po izračunih ministrstva skupen prihranek v letih, ko je bila plačna lestvica znižana, znaša 172,5 milijona evrov. Na ministrstvu so poudarili, da je to ocena, saj je izračun odvisen od števila zaposlenih v teh letih in njihovih plačnih razredov, to pa se iz leta v leto spreminja.