S Šoštanjem in Krškim do razogličenja

Ljubljana – V času oblikovanja energetskega koncepta Slovenije omenjajo tudi možnost predčasne ustavitve šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj in posledično tudi zaprtje Premogovnika Velenje. Prof. dr. Peter Novak, strokovnjak za energetska in okoljska vprašanja, opozarja, da prav delovanje B6 skupaj z NEK Sloveniji zagotavlja energetsko neodvisnost in omogoča povečevanje zmogljivosti obnovljivih virov energije.

Povod za pogovor z Novakom je bila študija Franceta Križaniča in Jožeta Mencingerja o za nacionalno gospodarstvo pretirano visokih oportunitetnih stroških predčasne ukinitve Teša in PV. Novak, mednarodno priznan strokovnjak za obnovljive vire in eden pobudnikov izkoriščanja sončne energije v Sloveniji, je spregovoril tudi o razlogih za gradnjo visoke cene Teš 6.

»B6 smo zgradili, ker so bile naše termoelektrarne blizu konca življenjske dobe, obenem pa smo želeli izkoristiti domače gorivo, torej velenjski premog. Cena električne energije je bila takrat takšna, da so bile v Evropi termoelektrarne visoko rentabilne. Zaradi izdatnih podpor obnovljivim virom v Nemčiji pa se je proti koncu gradnje novega bloka cena elektrike močno znižala. Če danes pogledamo stroške obratovanja termoelektrarn v svetu, so vse nerentabilne. Pa vendar obratujejo, saj z njimi zagotavljajo stabilnost oskrbe,« pojasnjuje Novak.

Varna oskrba

Prav zaradi delovanja Šoštanja pa Slovenija ni izpostavljena tujim cenovnim pritiskom, ni nevarnosti električnega mrka, skupaj z NEK, ki bo deloval do leta 2043 in B6, ki bo deloval do leta 2054, pri čemer ni bistveno, če ves čas s polno močjo, ima Slovenija zagotovljeno stabilno preskrbo slovenskega gospodarstva. Če je to uspešno, pa je mogoče investirati v obnovljive vire. Zato bo prav z njuno pomočjo Slovenija do leta 2050 lahko izpuste toplogrednih plinov zmanjšala za 80 odstotkov. Elektrarni proizvajata do 70 odstotkov domače elektrike, obnovljive vire lahko gradimo neoziraje se na spremenljive hidrološke in vremenske pogoje.

»Marsikatera država nima tako varnega elektroenergetskega sistema. Mnogi tega ne razumejo, niti vsi politiki,« je zaskrbljen Novak.

Aleksander Mervar, direktor sistemskega operaterja Eles, je prav tako jasen: »Imam občutek, da bi v Sloveniji vsi radi delali škodo. Prodajne cene električne energije iz B6 so višje od variabilnih stroškov elektrarne. Če velenjski lignit ne bo dražji od treh evrov, bi bilo zaprtje elektrarne norost. Eles za določen del sekundarne rezerve nima substituta, v tem trenutku pa tudi ni cenejše tehnologije od tiste, ki jo ima B6. Vse se lahko spremeni, če bo EU del kuponov CO2 umaknila s trga in s tem umetno dosegla njihovo znatno podražitev. Danes B6 imamo in dela dobro. Poleg vpliva na znižanje BDP, ki bi ga zaprtje Šoštanja imelo, naj vlada izračuna tudi ugoden vpliv delovanja Šoštanja na rast BDP, saj je večina nakupov elektrike iz velenjskega lignita opravljenih v Sloveniji. B6 doslej davkoplačevalcev ni stal niti evro. Če pa bi Slovenija morala uvažati 40 ali več odstotkov elektrike, bi to porazno vplivalo na gospodarstvo.«

Šoštanj bo rentabilen

Novak je prepričan, da bo Šoštanj v nekaj letih prebrodil sedanje finančne težave zaradi nizkih cen. Po letu 2022, torej po zaprtju nuklearnih elektrarn v Nemčiji, ko obnovljivih virov za nadomestitev izpada še ne bo dovolj, bo cena elektrike zrasla. »Slovensko gospodarstvo kljub temu ne bo utrpelo škode, saj bo domača električna energija cenejša od tuje,« razlaga. Poleg tega je bil B6 zgrajen tako, da moč prilagaja do 40 odstotkov polne moči. Je elastičen, saj proizvodnjo poveča po potrebi. »Prav ta regulacijska sposobnost B6 je bila posebej plačana in le redke države imajo tovrstne prilagodljive termoelektrarne. Če se v Evropi karkoli zalomi, bo prav Šoštanj reševal Slovenijo,« dodaja.

Tisto, kar v študiji navajata Križan in Mencinger, po njegovem popolnoma drži: »To nam je bilo jasno že, ko smo elektrarno snovali. Zdaj imamo delovna mesta, najsodobnejšo termoelektrarno na premog v Evropi in nenazadnje tudi elektriko. Tudi Nemčija in Poljska še ne razmišljata o zapiranju premogovnih elektrarn.«

Šoštanj in Krško pa Slovenijo tudi varujeta pred morebitnim pomanjkanjem, do katerega lahko v sedanji svetovni politični situaciji pride hitro: »Nihče v tujini ne bi bil zaskrbljen zaradi majhne Slovenije. Zato moramo biti energetsko neodvisni in včasih pač moramo plačati več, da si to zagotovimo.«