S subvencijami orjejo ledino

Zamenjava peči v Zagorju: prvi razpis za degradirane.

Objavljeno
26. avgust 2016 00.38
DRVA
Polona Malovrh
Polona Malovrh

Občina Zagorje bo letos in prihodnje leto gospodinjstvom, ki bodo kurišča na les ali premog zamenjala z obnovljivim virom energije, namenila najmanj 50.000 evrov nepovratne pomoči. Gre za prvo ekološko »akcijo« te vrste na katerem od devetih degradiranih območij v državi, usklajeno tudi z Eko skladom. Cilj je zmanjšati rekordne koncentracije prašnih delcev (PM 10).

Lani je bila dnevna mejna koncentracija PM 10 v Zagorju prekoračena 70-krat, letos že 24-krat.
Zagorski razpis bo preizkusni kamen za državo. Medtem ko je dal razpis Eko sklada za pomoč socialno ogroženim slabe rezultate, občinski razpis, kakor poudarja Matej Drobež, z zagorske občine, ni socialni korektiv, ampak je namenjen izključno izboljšanju kakovosti zraka.

Občina bo subvencionirala naprave, vgrajene po 1. avgustu. Okvirno bo v 2016 gospodinjstvom na voljo 10.000 evrov, prihodnje leto vsaj še štirikrat toliko. Višina nepovratne finančne spodbude bo enaka višini zneska, s katerim bo investicijo sofinanciral Eko sklad. Če bo zanimanje veliko, bodo razpoložljivi znesek povečali. Drobež računa, da bodo lahko gospodinjstva z njihovo in Ekoskladovo subvencijo krila približno polovico naložbe v okoljsko bolj sprejemljive načine ogrevanja.

Razpis je namenjen stanovalcem eno- in dvostanovanjskih stavb, ki se bodo odločili za vgradnjo toplotne črpalke za centralno ogrevanje ali za priključitev na sistem daljinskega ogrevanja iz zagorske Komunale; pogoj je, da starih kurišč ne bodo obdržali. Investiciji v črpalko ali v toplotno podpostajo znašata med 4000 in 5000 evri za objekt. »Ne sliši se veliko, a če nam uspe pridobiti samo sedem stavb, bo učinek zelo velik,« ocenjuje Drobež.

Uradnega podatka o številu drobnih kurišč, ki se v Zagorju ogrevajo na biomaso, drva ali premog, ni; register pripravlja dimnikarska služba. A sodeč po občinskem programu varstva okolja naj bi pozimi dobrih 22 odstotkov PM 10 prispeval promet, 23 odstotkov kurišča in prah s prometnic, 18 odstotkov industrija, soljenje cest celo 13 odstotkov, desetino onesnaženja pa je v preteklosti prišlo iz Tet.