Tiskane izdaje
Menda se v kriznih časih ljudje radi oziramo nazaj in z rožnato patino na očalih gledamo v preteklost. Za prijazno počasen, škripajoč sobotni izlet sem si izbrala starinski tramvaj, ki vozi med Opčinami in Trstom, in tako v mesto prispela v pravem retro slogu.
Starinska številka dve, ki ždi na strehi modrega vagona, se nam počasi približa. Vkrcam se po ozkih stopničkah skozi nihajna vratca in sedem na leseno klop. Vozilo se z velikim pompom premakne in že cvilimo po klancu navzdol. Tirnice se strmo vijejo med hišami in z drevesi poraščenim hribom. Spuščamo se mimo mogočnih, s plezalkami obraslih vil, hitimo mimo zapuščenih zidov, pisanih od grafitov. Pod nami se odpirajo pogledi na morje streh, Tržaški zaliv, jadrnice, žerjave, galebe.
Na svoji petkilometrski poti iz Opčin do središča Trsta se tramvaj spusti kar za 340 metrov, tako da na najstrmejših delih proge deluje kot žična vzpenjača; je eden redkih tramvajev vzpenjač na svetu. Poleg tega je zadnji še delujoči v tem obalnem mestu, saj so ga na drugih progah že zamenjali hitrejši, a žal manj romantični avtobusi.
Svoje čase je tramvaj veljal za prevozno sredstvo premožnejših meščanov. Med domačini je še vedno izjemno priljubljen, je pa tudi tržaška turistična znamenitost. Letošnjega septembra bo praznoval častitljivo 110. obletnico in je med najstarejšimi v Evropi. Proga Trst–Opčine je namreč začela obratovati 9. septembra 1902. Ta čas obuja šaljiva pesmica, ki govori o tem, kako so oktobra tega leta tramvaju odpovedale zavore in ga odneslo v vogal neke hiše. Zdaj je vse pod nadzorom, ostajajo le legende ... Na zaviti poti navzdol večkrat prečkamo cesto in stari tramvaj vsakič s predirnim žvižgom opozori nase čakajoče avtomobile in pešce. Po dvajsetih minutah se v elegantnem slogu pripeljemo v središče Trsta, na Oberdanov trg, od tam pa na obvezni sladoled, gelatto, in promenado.
