Tiskane izdaje
Odgovor na vprašanje, kdo bo 1. januarja drugo leto po dveh petletnih mandatih na čelu ZN nasledil sedanjega generalnega sekretarja Ban Ki Muna, je vse bližje. Včeraj zvečer so predstavniki 15 članic varnostnega sveta Združenih narodov (VS ZN) prvič neformalno glasovali o 12 imenih in potrdili, da je nekdanji slovenski predsednik Danilo Türk kandidat, na katerega gre še kako računati.
»Glasovanje je v prvi vrsti predvsem priznanje kompetentnosti in prepoznavnosti Türka. Na tej točki so tovrstne kvalitete v ospredju. Generalni sekretar namreč ni samo politična figura, mora biti tudi strokovnjak in hkrati še odličen poznavalec notranjega ustroja ZN. Türk vse to je in v tej fazi visoko mesto, ki ga zaseda, ne bi smelo biti videno kot presenečenje za nikogar,« je danes za Delo povedal profesor mednarodnih odnosov na FDV Zlatko Šabič.
Kako natančno bo v prvem krogu glasoval varnostni svet ZN, po besedah stalnega slovenskega predstavnika pri ZN Andreja Logarja ni mogel predvideti nihče. Je pa povedal, da bi bil tudi on zelo presenečen, če bi bil rezultat drugačen. Po njegovih besedah je včeraj slovenska vlada dobila potrditev, da je predlagala dobrega in primernega kandidata. »Če bi dobil dva glasova, bi bila katastrofa«. Tudi po besedah Šabiča je Slovenija dobila potrditev, da je sprejela pravo odločitev. »Slovenija se ni, če se izrazim pogovorno, 'blamirala', saj so vlada, slovenska diplomacija in nenazadnje tudi slovenska stroka, ki kandidaturo podpira, očitno dobro ocenili, kako Türk kotira v mednarodnih vodah.«
Kandidat za generalnega sekretarja ZN Danilo Türk je po glasovanju včeraj zvečer za Delo povedal, da je Slovenija dobila priložnost, ki je ne gre zamuditi. »Z moje strani je bilo narejeno vse, kar je bilo mogoče. Kandidatura je bila predstavljena kot izjemno kredibilna in je tudi izjemno uspešna. V nadaljevanju bo iskanje konsenza zahtevalo tudi politično angažiranje. In to je lepa priložnost, da Slovenija pokaže svoje kakovosti na svetovnem odru.«
Da je rezultat priznanje Sloveniji in hkrati priložnost, je prepričan tudi nekdanji zunanji minister Samuel Žbogar. Želi si, da bi Türku, s tem pa tudi Sloveniji, uspelo zavzeti enega najpomembnejših mednarodnih položajev. »S kandidaturo se je Slovenija ponovno potrdila kot konstruktiven in verodostojen partner, ki lahko pomembno prispeva k reševanju problemov mednarodne skupnosti. In to dejstvo nas mora navdahniti s samozavestjo.«
Infografika: Delo
Odstop najslabših ni zahtevan, je pa pričakovan
Čeprav je prvo neformalno glasovanje v VS ZN potekalo tajno, ni trajalo dolgo, da so izidi prišli v javnost. Za Türka se je odločilo 11 članic – dve njegove kandidature ne spodbujata – le ena več je podprla kandidaturo nekdanjega portugalskega premier Antonia Guterresa. Po poročanju Reutersa se je najslabše odrezala nekdanja hrvaška ministrica Vesna Pusić, ki sta jo podprli le dve članici, enajst pa jih njene nadaljnje kandidature ne spodbuja (članice so lahko glasovale: se spodbuja, se ne spodbuja ali brez mnenja).
Postopek izbire generalnega sekretarja Združenih narodov ni povsem natančno začrtan – včerajšnje glasovanje je bilo šele prvo v vrsti, ki se bodo zvrstila do konca oktobra. Kdaj bo potekal drugi krog, še ni znano. Prav tako ni določeno, za koliko naj bi se ob vsakem glasovanju zožil krog kandidatov. Tisti, najslabše uvrščeni, od kandidature namreč niso dolžni odstopiti, bodo pa, po besedah stalnega slovenskega predstavnika pri ZN Andreja Logarja morali resno razmisliti, ali nadaljevati. »Verjetno bodo morali sprejeti odločitev, a nihče jih v to ne more prisiliti.« Odstop formalno ni zahtevan, bodo pa, če bi vztrajali in bi se v drugem krogu rezultat ponovil, odrinjeni na rob. »Varnostni svet se bo nato verjetno pogovarjal le še o treh, štirih imenih.« Za zdaj ni niti izključeno, da bo v tekmo vstopilo še kakšno ime, roka za napoved kandidature namreč ni.
V končni fazi bo treba računati tudi na politične kalkulacije
Vsi sogovorniki so si edini, da je o kandidatih na prvem mestu odločala kompetentnost, šele na drugem pa je bilo vprašanje regionalne pripadnosti in tudi spola. Pričakovati je bilo, da bodo imele po osmih generalnih sekretarjih nekaj več prednosti ženske in pa kandidati iz vzhodnoevropske skupine držav, v kateri je tudi Türk. A Šabič poudarja, da je na prvem mestu pomembna predvsem podpora stalnih članic varnostnega sveta. »Spol, vsaj pri tem organu, po definiciji ne more odigrati vloge. Generalna skupščina je drugo vprašanje, saj, kot vemo, je tam mnenje, da bi naslednja oseba na mestu generalnega sekretarja morala biti ženska, zelo razširjeno.« Tudi regionalna pripadnost je lahko le načelni, ne pa tudi edini kriterij. »Če se v končni fazi pokaže, da je kandidat sprejemljiv in strokoven, mu bo težko reči ne.«
Šabič še dodaja, da je v zadnji, končni fazi pričakovati, da bodo strokovno znanje in izkušnje nekoliko zasenčile politične kalkulacije, na katere pa imajo kandidati le malo vpliva. »Zato računam, da bo slovenska diplomacija, seveda skupaj s Türkom, v tej pomembni fazi večji del svoje energije v multilateralnem okolju usmerila k zagovarjanju njegove kandidature med državami, vključno z državami članicami varnostnega sveta.« Varnostni svet naj bi dokončno odločitev sprejel do konca oktobra, nato bo kandidata predlagal generalni skupščini ZN.
