»Sam mandata ne bi sprejel, če bi mi večina strank odrekla sodelovanje«

Lojze Peterle ocenjuje, da se predsednik Pahor s svojimi ravnanji ne opredeljuje do Janše, pač pa le spoštuje neko načelo.
Fotografija: Lojze Peterle, predsednik prve slovenske demokratične vlade FOTO: Leon Vidic
Odpri galerijo
Lojze Peterle, predsednik prve slovenske demokratične vlade FOTO: Leon Vidic

Kaj pravite na kritike, da Borut Pahor na koncu vselej ravna v korist Janeza Janše, tako naj bi ravnal tudi ob včerajšnji prošnji, naj se stranke pogovarjajo z Janšo?


Naloga predsednika države ni sestavljanje koalicije, ampak podelitev mandata. Podelitev tega relativnemu zmagovalcu se mi zdi stvar političnega bontona in v zvezi s tem ne vidim nobene podlage za kritiko predsednika države. V tej njegovi nameri ne vidim opredeljevanja do Janše, ampak spoštovanje nekega načela. Normalno se mi zdi, da dobi relativni zmagovalec prvi priložnost. Kaj in kdaj bo z mandatom naredil, je drugo vprašanje.


 

Bi vi, če bi bili znova na mestu mandatarja, sprejeli mandat, da v tej razmerah poskusite sestaviti vlado?


Nerad se postavljam v situacije »če bi«. Leta 1990 je bila moja situacija precej preprosta, ker sta bila koalicija in njen program vnaprej znana. Če bi bil relativni zmagovalec (v našem sistemu je težko računati na absolutnega zmagovalca), bi mandat pričakoval in ga tudi sprejel ter se najprej osredotočil na program. Verjetno pa tega ne bi storil, če bi se večina strank eksplicitno odrekla sodelovanju z menoj. Strinjam se, da je v teh razmerah vlado zelo težko sestaviti, a dodajam, da predčasne volitve ne bi prinesle bistveno drugačne slike, tudi če katera od strank izgine ali katera dobi malce več glasov.
 

Vnaprejšnje izločanje pogovorov s posamezno stranko sicer ni unikum slovenske politike, na čem temelji strah pred Janezom Janšo?


Vprašajte, prosim, tiste, ki se ga bojijo. Sicer pa ta igra traja že dolgo, glavna igra pa neovirano teče naprej.
 

Si upate napovedati izid, bomo vlado dobili v tretjem krogu, bomo šli znova na volitve? Bodo stranke zmogle preseči interese, Slovenija pa morda zadihala z obema pljučnima kriloma, kot pravi Matej Tonin?


Za zdaj se vse skupaj bolj vrti okrog oseb kot okrog programa. Priča smo taktiziranju, nezaupanju, programski nejasnosti in velikim osebnim ambicijam. Treba je izpeljati proceduro. Slovenija ne bo dihala z obema pljučnima kriloma, če v koaliciji ne bo relativnega zmagovalca. Stabilno koalicijo imamo lahko samo, če bo v njej nekaj močnih strank.
 

Katero programsko področje bo za koalicijo najtrši oreh – šolstvo, davki, zdravstvo ali pokojnine?


Kaže, da bo velika težava pravna država. Nekatere stranke ne spoštujejo niti avtoritete ustavnega sodišča. Vprašanje zasebnega šolstva ni ideološki, ampak politični problem zaradi nespoštovanja odločitve ustavnega sodišča. Čakalne vrste so seveda velik, vendar nikakor ne glavni problem Slovenije. Naš problem je stanje duha. Te besede v dosedanjih programskih točkah nisem zasledil.

Komentarji: