Sama stavba urgentnega centra še ne olajša poti do zdravja

Zdravniki in direktorji zdravstvenih domov Južne Primnorske menijo, da se bo sistem nujne medicinske pomoči na Primorskem poslabšal

Objavljeno
16. maj 2015 15.20
Bolnišnica Izola
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper
Izola - Uvedba novega sistema službe nujne medicinske pomoči (NMP) bo Južni Primorski prinesla več težav kot olajšav. Regija bo na slabšem. Še posebej se bo to poznalo slovenski Istri. To so nam zagotovili sogovorniki po včerajšnjem sestanku na temo novega pravilnika o urgenci z ministrico Milojko Kolar Celarc in njenimi sodelavci.

Trije zdravstveni domovi (Koper, Izola, Piran) slovenske Istre so že pred petimi leti združili nočna, praznična in vikend dežurstva v centralni urgentni službi in že tedaj precej racionalizirali poslovanje. "Zadoščalo bi, če bi zdaj to, kar smo dosegli pred petimi leti za nočno dežurstvo, vikende in praznike prenesli za vseh 24 ur in sedem dni na teden," je povedal direktor ZD Koper Matevž Ravnikar. Toda po njegovih informacijah in po informacijah strokovne direktorice ZD Koper Ljubice Kolander Bizjak bodo sedanjo ekipo treh zdravnikov (en stalno prisoten v urgenci, en mobilni zdravnik in en iz PHE) iz centralne urgentne službe v bodoči NMP skrčili na dva mobilna zdravnika. To pomeni, da bodo tedaj delo v urgenci morali prevzemati sicer dežurni zdravniki specialisti iz bližnje bolnišnice. Poleg tega bodo v zdravstvenih domovih ukinili (najverjetneje tri zdravnike), ki skrbijo za nujne bolnike, ki pridejo čez dan v zdravstveni dom.

Novi sistem bo skrbel predvsem za najnujnejše bolnike, teh pa je kvečjemu pet odstotkov, 95 odstotkov pa je malo manj nujnih in te bodo še naprej obdelovali v rednih ambulantah čez dan, zaradi česar bodo imeli v ambulantah zdravniki pravzaprav več dela. Najhujša pomanjkljivost zastavljenega sistema v Izoli je, da sploh niso pomislili na pediatra. "Na leto so v treh občinah doslej pregledali 3300 do 3800 otrok. Vtokratnem predlogu dežurstva in nujne medicinske pomoči za otroke sploh niso predvideli," je povedala Ljubica Kolander Bizjak. Predstojnica pediatričnega oddelka izolske bolnišnice Irena Cetin Lovšin pa je dodala, da tudi v novi urgenci sploh niso predvideli ambulante za sprejem hudo obolelih otrok.
"Predlagatelji pravilnika ne upoštevajo, da je Izola četrti največji urgentni center v državi, saj poleg območja s kakimi 120.000 prebivalci poleti skrbi še za turiste v slovenski in hrvaški Istri (torej še za kakih 50.000 ljudi)," je opozoril strokvoni direktor SB Izola Felice Žiža.

Ministrica Kolar Celarc je včeraj poudarila, da ne nameravajo rušiti tega, kar je dobro, temveč poskrbeti, da bo to bolj racionalno in učinkovito. Prav tako je dejala, da noben predlog ni povsem zabetoniran. Za regijo je pomembno, da bo poleg dveh dispečerskih centrov v državi deloval tudi satelitski dispečerski center v Izoli, kar je glede na dvojezično naravo prostora in veliko število turistov tudi razumljivo. Večina prisotnih na sestanku s predstavniki ministrstva za zdravje ni bila zadovoljna z odgovori, ki so jih prejeli na svoje pripombe, zato več naših sogovornikov ne verjame, da bo prišlo do izboljšav pravilnika.