Samo ljubezen do narave ni dovolj za njeno ohranjanje

Rimske Toplice – Travišča so med najbolj ogroženimi habitati, kjer biotska raznovrstnost najbolj upada. Z novim evropskim projektom Življenje traviščem na območjih Haloz, Pohorja, Kuma in Gorjancev z Radoho bodo reševali travišča pred zaraščanjem in hkrati pomagali kmetom do ekonomsko upravičene rabe travišč. S 3,8 milijona evrov vrednim projektom so tako povezali okoljevarstvenike in kmete, kar je včasih znanstvena fantastika.

Travišča so nastala s povečevanjem števila prebivalstva, največ jih je nastalo od bronaste dobe do časov Rimljanov, od takrat pa so svoj ekosistem in to zelo pester. Na le enem kvadratnem metru travišča je lahko kar 80 različnih rastlinskih in živalskih vrst. V zadnji raziskavi na traviščih na Krasu so ugotovili, da je bilo to območje pred 250 leti v 82 odstotkih pokrito s travišči, leta 2012 je bila ta pokritost le še 20-odstotna. Zaraščanje je hitro, letno se zaraste kar 2,2 kvadratna kilometra travišč, je pojasnila vodja projekta dr. Nika Debeljak Šabec z Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN).

Stanje kar 80 odstotkov travišč v Evropi je neugodno. Čeprav ima Slovenija največji delež Nature 2000 med evropskimi državami in je biotska pestrost še vedno velika, je stanje kar 70 odstotkov travišč v slovenski Naturi 2000 neugodno: zaraščajo se ali pa izgubljajo biotsko raznovrstnost zaradi intenzivne rabe, zgodnje košnje in večje obremenitve s pašo. Tu varstvo narave neposredno trči ob kmetijstvo. Kot je na prvem srečanju partnerjev v projektu povedala Tadeja Kvas Majer s kmetijskega ministrstva, omejitve v kmetijstvu ne smejo biti preširoke: »V takšnem primeru bi države, ki imajo visok delež Nature 2000, nosile nesorazmerno velik delež pri soočanju izzivov pri izgubljanju biotske raznovrstnosti v primerjavi s tistimi državami, ki so precej bolj intenzivne z vidika kmetijstva.« Vendarle pa so v projektu našli skupni jezik, saj se bodo ukvarjali z območji, kjer je ključna težava zaraščanje in opuščanje kmetovanja.

Pomoč kmetom

V Evropi so ugotovili, da samo določbe niso dovolj, je pojasnila Debeljak Šabčeva: »Samo ohranjanje narave ni dovolj, treba je prilagoditi kmetijsko prakso. Okoljevarstveni in kmetijski sektor se morata združiti v skupno upravljanje območij, če želimo ohraniti biodiverziteto.«

Že ob prijavi projekta so morali dobiti podpis in podporo 42 najpomembnejših kmetov z obravnavanih območij. Med partnerji projekta je tudi KGZ Ptuj, direktor Andrej Rebernišek je dejal, da je prepričan, da bodo v projektu našli rešitve tudi za najproblematičnejša območja, kot so Haloze: »Zaraščanje je tam velik problem, na kar smo že opozarjali. Gre za območje, ki je večinoma na obmejnem pasu, tako kot tudi Gorjanci. Imamo 50 kilometrov meje in več kot polovica je zaraščene.« Dodal je, da gre za območja, ki so zelo strma, zahtevna za obdelavo, ki mora biti včasih samo ročna, zato je še opozoril: »Nesmiselno je pričakovati, da bo nekdo obdeloval te površine iz čiste ljubezni do narave. Ideja je že takšna, ampak moramo upoštevati tudi gospodarnost in pravilne rabe teh površin.«

Pestra živinoreja

Ohranjanje biotske raznovrstnosti na traviščih je z vidika kmetijstva mogoče najbolje z živinorejo in manjšimi kmetijami, ki niso zelo intenzivne in imajo nižjo intenziteto pridelave mleka in mesa, je povedala Kvas Majerjeva. Dodala je, da je pomembna tudi tako imenovana pestra živinoreja, torej govedoreja, vzreja drobnice in konjereja: »V Sloveniji imajo okoli 368.000 hektarov travinja za travojede živali. Košnja in paša na teh območjih sta bistvenega pomena.«

To pa ne bo edina usmeritev kmetom v projektu. Povezali bodo lastnike zemljišč in kmetovalce, da bi zagotovili upravljanje na opuščenih zemljiščih. Za še bolj trajnostno upravljanje z zemljišči bodo nekatera med njimi tudi najeli in odkupili, na voljo bo podpora pri nakupu opreme in strojev, vse skupaj naj bi delovalo kot nekakšna zadruga. Projekt predvideva tudi obnovo in vzpostavljanje travišč z visokodebelnimi sadovnjaki skupaj z nakupom sadik in zaščitne opreme, za najbolj zainteresirane kmetije pa bodo pripravili načrte kmetijskih gospodarstev.

Projekt vodi ZRSVN s partnerji, trajal bo do oktobra 2020, petino (780.000 evrov) pa sofinancira ministrstvo za okolje in prostor.