Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenija ni več v samem svetovnem vrhu po umrljivosti zaradi samomorov. Medtem ko je bilo pred desetletjem vsako leto tako izgubljenih okoli šeststo življenj, jih je bilo lani 416, kar pa je še vedno zelo veliko.
Strokovnjaki pripisujejo manj samomorov prizadevanjem več organizacij na tem področju v zadnjih letih. Rezultate so predstavili na včerajšni novinarski konferenci strokovnjaki z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) RS, Slovenskega združenja za preprečevanje samomorov, Centra za raziskovanje samomorov in društva Ozara.
V Sloveniji se je število samomorov zmanjšalo predvsem med prebivalci do 64. leta, saj je naša država s 16,65 samomora na 100.000 prebivalcev v tej starostni skupini na devetem mestu (glej tabelo). Še vedno precej zaostaja za povprečjem EU (9,62). Precej večji je delež smrti zaradi samomora med starejšimi od 65 let. V tej skupini se s 35,3 samomora na 100.000 prebivalcev uvrščamo na tretje mesto v EU (prva Litva, druga Madžarska). Še zmeraj so k samomoru precej bolj nagnjeni moški (lani 336) kakor ženske (lani 80). Med mladimi je od deset do 20 samomorov na leto.
Zmanjšati stigmo samomorilnosti
Za suhoparnimi statističnimi podatki se skriva prav toliko osebnih in družinskih tragedij. Bistvenega vprašanja, kako zmanjšati njihovo število, so se strokovnjaki lotili različno.
Sedanjim organizacijam se je lani pridružil še novoustanovljeni Slovenski center za raziskovanje samomora pod okriljem Univerze na Primorskem. Za destigmatizacijo samomora je bilo izdanih nekaj knjig, uprizorjena je bila gledališka predstava, na spletu je odprt blog za pogovore, je povedal Bogdan Dobnik iz društva Ozara.
Najpomembneje je, da se o samomoru govori v javnosti, saj se s tem izboljša zavedanje o problemu, zmanjša se z njim povezana stigma, poveča se pozornost na prve znake, ki kažejo na stisko posameznika, in iskanje pomoči pri usposobljenih službah, je povedala Saška Roškar z IVZ.
Zadeva celotno družbo
»Samomor ne zadeva samo zdravstvo, ampak celotno družbo,« je opozorila Anka Zavasnik, predsednica Slovenskega združenja za preprečevanje samomora. Dejavniki, ki vplivajo na misel o samomoru, so tudi družbeni.
Letošnji svetovni dan preprečevanja samomora poteka pod geslom Preprečevanje samomora v večkulturnih družbah, s čimer opozarjajo, da so dejavniki tveganja v isti družbi za pripadnike različnih kultur različni, za mladega priseljenca, denimo, povsem drugačni kot za starejšega domačina. »Pomembno je, da poskušamo pravočasno reševati težave, ne šele takrat, ko človek že misli na samomor. To poskušamo v Centru za psihološko pomoč,« je povedala Zavasnikova.
Bogdan Dobnik je pozval, da bi prižgali ob današnjem svetovnem dnevu preprečevanja samomora ob 20. uri svečke na svojih oknih. Na Kongresnem trgu v Ljubljani bo ob 19. uri zagorelo 416 svečk v spomin na lani umrle.
