Tiskane izdaje
Murska Sobota − Za rabo termalne vode za ogrevanje iz vrtine Sob-1 bi morala Komunala na leto plačevati namesto dosedanjih 6715 evrov vodnega povračila 97.378 evrov koncesnine. Petnajstkrat višja dajatev bi po mnenju direktorja Komunale Tadeja Ružiča in vodje občinskega oddelka za gospodarske zadeve Štefana Cigana preveč zvišala ceno ogrevanja.
Če se v novi koncesijski politiki slovenske vlade ne bo nič spremenilo in bodo s koncesninami enako kot komercialne obremenjene tudi nepridobitne dejavnosti javnih gospodarskih podjetij, kot je daljinsko ogrevanje stanovanj s termalno vodo, potem se bodo v Murski Soboti geotermiji kot energijskemu viru najverjetneje odpovedali, sta nam zato zatrdila tako Ružič kot Cigan.
Pa je Murska Sobota še pred dobrim letom veljala za obetavno alternativno energetsko mesto, ki naj bi sčasoma vsaj polovico stanovanj v stanovanjskih blokih ogrevalo s toploto iz podzemlja. Tudi zato so na njenem obrobju pred tremi leti s pomočjo evropskih sredstev izvrtali dve novi, po prvih trditvah zelo obetavni vrtini Sob-3g in Sob-4g, ki imata sedaj še status raziskovalnih in ju komercialno še ne smejo uporabljati.
Pravzaprav se je geotermalna zgodba mesta začela že pred četrt stoletja, ko so sredi blokovskega naselja med Vrtno in Mojstrsko ulico izvrtali prvo namensko geotermalno vrtino v Sloveniji Sob-1 in iz nje začeli ogrevati stanovanja v nekaj okoliških blokih. Žal sta v dveh desetletjih in pol temperatura in izdatnost te vrtine padli, čeprav so jo pred kratkim obnovili. Zdaj z vodo, ki ima na ustju vrtine 48 stopinj Celzija, stanovanja ogrevajo samo v prehodnih obdobjih v oktobru in novembru ter v marcu in aprilu, v pravi kurilni sezoni pa tudi v teh blokih poženejo klasične kotlovnice.
Občina in njeno javno komunalno podjetje sta sicer že leta 2004 zaprosili za koncesijo za to vrtino, vendar je takrat kot večina drugih uporabnikov termalne vode nista dobili, ampak so koncesije postale aktualne šele v zadnjem času in predvidoma pod pogoji, pod katerimi sistem finančno ne bo vzdržal, nam je zatrdil Štefan Cigan. »Glede na to, kako trenutno izkoriščamo termalno vodo iz te vrtine, bi samo koncesijska dajatev ceno ogrevanja zvišala za 125 evrov za megavatno uro, kar pomeni, da bi bila cena toplote iz tega vira povsem nekonkurenčna.« Uredbo o koncesiji za vrtino Sob-1 je javno podjetje Komunala sicer že dobilo, predloga pogodbe pa še ne.
A tudi morebitna uporaba novih dveh vrtin Sob-3g in Sob-4g, od katerih naj bi bila ena črpalna in druga namenjena vračanju izrabljene tople vode v podzemlje, zadeve ne bi kaj bistveno izboljšala, pravi Cigan. »Problem je, da država zahteva sedemdesetodstotni toplotni izkoristek odvzete podzemne vode, kar je mogoče le z velikimi finančnimi vlaganji, ki morda ne bi bila ekonomsko upravičena. Uporaba vrtine Sob-3g je sploh negotova, ker država zaradi slabega stanja mursko-zalskega termalnega bazena novih koncesij ne načrtuje. Do uporabe vode iz vrtine Sob-3g pa bi tudi sicer bila potrebna še precejšnja vlaganja, preden bi toplo vodo pripeljali do uporabnika. Pri tem pa ta vrtina nima svoje reinjekcijske vrtine in ne moremo računati na 80-odstotno olajšavo pri koncesijski dajatvi.«
Poleg tega bi morala Komunala v ceno toplote vključiti tudi amortizacijo obeh vrtin, od katerih je vsaka stala več kot milijon evrov. Visoka cena pa bi uporabnike odvrnila od tega vira. »Pri nas ni zakona, po katerem bi lahko uporabnike prisilili, da se priključijo na daljinsko ogrevanje, če sami tega nočejo. Tako bi se posamezni bloki zaradi previsoke cene ogrevanja lahko odločili za druge ogrevalne vire,« pravi Cigan.
Za zdaj zato na občini razmišljajo, da bi samo vrtino Sob-4g uporabili kot reinjekcijsko za izrabljeno toplo vodo iz vrtine Sob-1g. Če bi namreč izrabljeno termalno vodo reinjektirali, bi plačevali 80 odstotkov manj koncesnine, saj država na ta način hoče spodbuditi vračanje vode v podzemne vodonosnike, ki se sicer vedno bolj praznijo. »Še v tem mesecu bomo zato opravili nalivalni preizkus te vrtine, da vidimo, ali se jo sploh da uporabiti kot reinjekcijsko, dobiti pa hočemo tudi podatke o tem, kolikšni bi bili stroški vračanja vode v to vrtino. Če stroški ne bi bili previsoki, bi morda še razmislili o nadaljevanju ogrevanja s termalno vodo,« pravi Cigan.
