Tiskane izdaje
Brežice – Z mininarjem stene okoli gradbene jame HE Brežice se po dobrih dveh letih Sava z 800 metrov dolgega obtočnega kanala spet vrača nazaj na svojo najkrajšo pot. Preusmerili jo bodo na novozgrajenih pet prelivnih polj četrte spodnjesavske elektrarne, zasipavanje začasnega rečnega ovinka pa bo trajalo do konca septembra.
»Rečni tok bomo skozi prelivna polja spustili predvidoma jutri,« je za Delo včeraj dejal vodja gradbišča Andrej Unetič: »Miniranje tesnilne obodne stene okoli gradbene jame nad prelivnimi polji je potekalo v torek, danes smo vodi začeli odpirati pot za pretok skozi elektrarno. Gradbena jama pred prelivnimi polji je že zdaj polna, saj vanjo pronicata tako podtalnica kot savska voda. Črpalke smo odstranili že pred dnevi.«
Preusmeritev Save nazaj na najkrajšo pot – dvakrat daljši obtočni kanal so začeli graditi pred poltretjim letom – je eden pomembnejših mejnikov pri gradnji četrte v verigi petih spodnjesavskih hidroelektrarn (Boštanj, Blanca in Krško obratujejo, načrte za mokriško usklajujejo s Hrvaško). Ključna dela na jezovni zgradbi, ki so potekala v 26 metrov globoki gradbeni jami z obsegom 700 metrov, so končana: »Z zalitjem gradbene jame bomo preverili tesnitev betona in vgrajene hidromehanske opreme oziroma petih zapornic. Vvsaka je težka 90 ton in meri 15 krat 11,1 metra.«
Navoz 210.000 ton materiala
Preusmeritve Save se je začela prve dni avgusta s pripravo velikih kamnitih blokov za zaprtje vhoda rečne vode v obtočni kanal. Pregrada deloma že stoji na svojem mestu. Približno 150 od skupaj 700 metrov tesnilne obodne stene okoli jezovne zgradbe pod prelivnimi polji so že odstranili. S torkovim miniranjem so začeli odstranjevanje 150 metrov tesnilne obodne stene nad elektrarno: »Zgolj za preusmeritev Save bomo izkopali in v zasutje obtočnega materiala vgradili za 60.000 kubičnih metrov materiala. Preostalih 400 metrov tesnilne obodne stene ne bomo odstranili.«
Za zapolnitev začasne struge širine od 80 do 50 metrov in dolžine 800 metrov bodo navozili za 210.000 ton materiala. Povedano drugače, če bi ga zložili na nogometno igrišče, bi nanos segal 32 metrov v višino.
»Preusmeritev Save ni hipen proces, traja od sedem do deset dni,« pravi Unetič in začne pojasnjevati vzroke, zakaj je nadmorska višina dveh prelivnih polj, čez kateri je voda včeraj že počasi tekla, 1,4 metra nižji od včeraj še vedno suhih treh prelivnih polj.
60.000 ton materiala bodo izkopali samo za preusmeritev Save. Foto: Janoš Zore
Nižji koti dveh prelivnih polj omogočata izvedbo preusmeritve reke pri nižji gladini Save, ko je hitrost vode ob vhodu v obtočni kanal, kjer že gradijo pregrado, precej manjša: »Pri pretoku do 100 kubičnih metrov na sekundo bo hitrost vode okoli pet metrov na sekundo. Pri večjih hitrostih, okoli osem metrov na sekundo, začnejo skale, velike kubični meter in težke dve toni, ki jih uporabljamo za gradnjo pregrade, plavati. Če bi bila vsa prelivna polja na koti treh najvišjih, bi voda dosegla hitrost deset metrov na sekundo. Preusmeritev bi morali izvajati z veliko dražjimi ukrepi, večjimi skalami, v vodi nevrtečimi se tetrapodi in gradnjo pilotnih sten za zadrževanje kamenja.«
Voda do agregatov novembra
Medtem ko bo reka od jutri tekla čez prelivna polja, bodo Savo prvič preusmerili na agregate predvidoma šele konec novembra, pravi Bogdan Barbič, direktor družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi: »Pogoj, da spustimo vodo na agregate, je, da je vsaj deloma dvignjen nivo vode v akumulacijskem jezeru, ki je še v gradnji.«
Energetska dela na HE Brežice, kamor ob jezovni zgradbi spadajo tudi nadgradnje ob krški jedrski elektrarni zaradi dviga gladine Save po polnitvi akumulacijskega jezera, so ovrednotene na 118 milijonov evrov.
Vrednost celotne HE Brežice znaša okoli 276 milijonov evrov. Približno 142 milijonov evrov bo za izvedbo neenergetske infrastrukture (akumulacijsko jezero, protipoplavni nasipi, ureditev pritokov in cest ...) za državno podjetje Infra zagotovila vlada. Preostalih približno 16 milijonov evrov bodo prispevala predvsem energetska podjetja.
Začetek poskusnega obratovanja HE Brežice, najmočnejši obrat na Savi bo na leto proizvedel 161 gigavatnih ur električne energije oziroma 1,1 odstotka letne porabe električne energije v Sloveniji, je predviden za jesen 2017.
Veriga petih spodnjesavskih elektrarn, ki so jo v Boštanju začeli graditi novembra 2002, bo končana s HE Mokrice. Zanjo zdaj poteka postopek čezmejne presoje vplivov na okolje, v katerega je vključena Hrvaška. Celoten sklop elektrarn na spodnji Savi ob omenjeni verigi petih dopolnjuje HE Vrhovo, ki obratuje od leta 1993.
