Ljubljana - Država v zadnjem desetletju zelo veliko gradi za zdravstvo. Od leta 1996 do danes je začela graditi šest novih stavb in prizidek, za kar je sklenila za dobrih 166 milijona evrov pogodb in aneksov k pogodbam. Glavni izvajalec je ves čas podjetje SCT, s katerim je sklenila nosilno pogodbo pri petih investicijah od sedmih. SCT je sam ali s podizvajalci oziroma partnerji z državo samo v zdravstvu sklenil za dobrih 161 milijonov poslov, to je 96 odstotkov vseh gradbenih vlaganj na tem področju.
Značilnost vseh investicij v zdravstvo je izjemno počasna gradnja stavb in sklepanje številnih aneksov k osnovnim pogodbam. Osnovna pogodba za prvo veliko gradnjo, Onkološki inštitut, je bila sklenjena že leta 1996, stavba je bila šele lani, torej po enajstih letih od začetka del, odprta. Vendar še vedno ni uradno prevzeta; številne napake SCT še zdaj odpravlja, zato stavbe zavod, torej Onkološki inštitut še ni prevzel. Ravno danes bo parlamentarni odbor za zdravstvo ponovno obravnaval to mukotrpno investicijo, ki je načela živce vsaj treh zaporednih ministrov ter s 23 aneksi k osnovni pogodbi krepko posegla v žepe davkoplačevalcev.
Naslednja dolgotrajna naložba je nevrološka klinika, zanjo je bila podpisana pogodba že leta 1997, prav tako s SCT. V stavbi, ki finančno pa tudi po velikosti ni tako zahtevna kot Onkološki inštitut, kljub enajstim letom od začetka gradnje še ni bolnikov. Najbolj preseneča, da že dve leti čaka na opremo (razpisi v zvezi z njo so posebna zgodba in tudi nikakor ne morejo prav steči), a kljub temu v enem izmed prostorov še niti gradbena dela niso dokončana. Vpleteni valijo krivdo drug na drugega, češ da prostor ni dokončan, ker (pre)dolgo ni izbrana oprema, ministrica je med zadnjim obiskom menila, da bi gradbena dela vendarle lahko dokončali.
Naložba, pri kateri se je v zadnjem letu ali dveh najbolj zapletlo, je pediatrična klinika. Neverjetnih 58 milijonov evrov je potrebnih, da bo stavba stala, kdaj bo tudi vseljiva, investitor, torej ministrstvo za zdravje, ne more napovedati. Gradnjo, ki poteka sicer šele od leta 2004, je prav tako že obravnaval parlamentarni odbor za zdravstvo, ki je izrazil sume o korupciji, v zvezi s pogodbami je tudi nekaj preiskovalnih postopkov pred organi pregona; menda je ravno zaradi te gradnje moral odstopiti minister Andrej Bručan. Državljani še zdaj ne vemo, kdaj bodo otroci zdravljeni v novi stavbi.
Več preberite v torkovem Delu