Ti. K., Ta.R/STA
Ljubljana - Poslanci SDS in SLS so danes vložili predlog ustavne obtožbe zoper predsednika republike Danila Türka. Predsednik je s podelitvijo državnega odlikovanja nekdanjemu šefu tajne politične policije Tomažu Ertlu, ki je neposredno odgovoren za sistematične kršitve človekovih pravic, kršil ustavo, je dejal predsednik SDS Janez Janša.
Po omenjenem predlogu naj državni zbor predlaga ustavnemu sodišču, da ugotovi, da je predsednik republike s podelitvijo odlikovanja nekdanjemu šefu Službe državne varnosti oz. Udbe kršil ustavo ter huje kršil tudi zakon. Državni zbor naj predlaga ustavnemu sodišču, da Türku preneha funkcija predsednika republike, je dejal Janša.
Po mnenju Vrhovnega sodišča iz leta 2002 je bila Služba državne varnosti kriminalna združba, je opozoril Janša.
Predlog v DZ nima veliko možnosti za uspeh
Predlog ustavne obtožbe predsednika republike nima veliko možnosti za uspeh, je prepričan predsednik DZ Pavel Gantar. To, da so predlagatelji v svoji obrazložitvi vloge navedli kršitev 34 členov ustave, po njegovem mnenju kaže na zadrego pri opredelitvi, kaj je ključna kršitev.
Predlog za ustavno obtožbo je popolnoma legitimen, poslovniško in zakonsko možen predlog, ki pa ima predvsem svojo politično konotacijo, pravi Gantar. Kot je prepričan, se bo o tem na tak način tudi razpravljalo v DZ, predvidoma na februarski redni seji, ki bo potekala v začetku marca.
Predlog, ki ga je Gantar dobil danes, bodo po njegovih trditvah tudi takoj poslali predsedniku republike, ki se lahko pisno ali ustno na seji zbora izjasni oz. odgovori na očitke. Na vprašanje, ali pričakuje, da se bo Türk udeležil omenjene seje DZ, je Gantar dejal, da bo predsednik republike vabilo dobil, od njega pa je odvisno, ali se bo za to odločil ali ne.
Kot pravi Gantar, mu o neuspehu vloženega predloga obtožbe govori tudi politični instinkt, saj je prepričan, da "zadeve, ki so v samem obtožnem predlogu, ne zdržijo resne pravne in politične presoje". Ne verjame, da bi bila podelitev odlikovanja predsednika republike Tomažu Ertlu tako huda kršitev ustave, da bi se DZ odločil, da sproži postopek obtožbe pred ustavnim sodiščem.
Predlog za sprožitev postopka ustavne obtožbe pred ustavnim sodiščem mora DZ vložiti najmanj 30 poslancev, kar se je zgodilo, vsebovati pa mora opis očitane kršitve ustave ali hujše kršitve zakona ter predloge dokazov o očitani kršitvi. Z vidika ustreznosti ga mora pregledati zakonodajnopravna služba, DZ pa mora o njem odločiti v 60 dneh, sicer šteje, da je predlog zavrnjen, pojasnjuje Gantar.
Kot dodaja, DZ o predlogu odloči z absolutno večino 46 poslancev. "Če bi bil takšen sklep sprejet, kar jaz ne verjamem, DZ toži predsednika republike pred ustavnim sodiščem in imenuje svojega zastopnika," je še pojasnil Gantar.
Odziv predsednika Türka na predlog ustavne obtožbe
Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk ocenjuje, da je predlog za ustavno obtožbo predsednika neutemeljen. V sporočilu je zapisal, da ni kršil nobene določbe ustave in nobenega zakona. O predlogu skupine poslancev za ustavno obtožbo zoper predsednika republike bo odločal Državni zbor Republike Slovenije, ki se bo moral opredeliti do tega, ali naj ustavno obtožbo sploh vloži ali ne. Türk bo predlog komentiral, ko ga bo prejel in se z njim podrobno seznanil. Že sedaj pa opozarja na njegovo očitno neutemeljenost. Sicer je res, da je v demokratičnem pravnem sistemu vselej dopustno uporabiti ustavne mehanizme, vendar se je treba izogibati njihovi neutemeljeni uporabi.
Slovenska ustava daje predsedniku republike pristojnost podeljevanja odlikovanj. Predsednik republike, ki je izvoljen na splošnih in neposrednih volitvah, spoštuje ustavni red Republike Slovenije in svoje dolžnosti opravlja skladno s podano prisego ob nastopu funkcije. Predsednik je že večkrat pojasnil razloge za podelitev odlikovanj zaslužnim za izvedbo akcije Sever, ki je zavarovala Slovenijo pred agresivnim velikosrbskim nacionalizmom Slobodana Miloševića. Odlikovanje, podeljeno za konkretno akcijo, je priznanje za konkretne zasluge na področju varnosti in obrambe in ga preprosto ni mogoče razlagati kot kršitev človekovih pravic. Obtožba o simbolnem zaničevanju človekovih pravic je tako neresnična in zato žaljiva do institucije predsednika
republike.