SDS in SLS vložili ustavno obtožbo predsednika

Poslanci SDS in SLS so danes vložili napovedan predlog ustavne obtožbe zoper predsednika republike Danila Türka. Še vedno menijo, da je predsednik s podelitvijo odlikovanja Tomažu Ertlu kršil ustavo.

Ti. K., Ta.R/STA
čet, 28.01.2010, 16:15

Ljubljana - Poslanci SDS in SLS so danes vložili predlog ustavne obtožbe zoper predsednika republike Danila Türka. Predsednik je s podelitvijo državnega odlikovanja nekdanjemu šefu tajne politične policije Tomažu Ertlu, ki je neposredno odgovoren za sistematične kršitve človekovih pravic, kršil ustavo, je  dejal predsednik SDS Janez Janša.

 

Po omenjenem predlogu naj državni zbor predlaga ustavnemu sodišču, da ugotovi, da je predsednik republike s podelitvijo odlikovanja nekdanjemu šefu Službe državne varnosti oz. Udbe kršil ustavo ter huje kršil tudi zakon. Državni zbor naj predlaga ustavnemu sodišču, da Türku preneha funkcija predsednika republike, je dejal Janša.

 

Po mnenju Vrhovnega sodišča iz leta 2002 je bila Služba državne varnosti kriminalna združba, je opozoril Janša.

 

Predlog v DZ nima veliko možnosti za uspeh


Predlog ustavne obtožbe predsednika republike nima veliko možnosti za uspeh, je prepričan predsednik DZ Pavel Gantar. To, da so predlagatelji v svoji obrazložitvi vloge navedli kršitev 34 členov ustave, po njegovem mnenju kaže na zadrego pri opredelitvi, kaj je ključna kršitev.

 

Predlog za ustavno obtožbo je popolnoma legitimen, poslovniško in zakonsko možen predlog, ki pa ima predvsem svojo politično konotacijo, pravi Gantar. Kot je prepričan, se bo o tem na tak način tudi razpravljalo v DZ, predvidoma na februarski redni seji, ki bo potekala v začetku marca.

 

Predlog, ki ga je Gantar dobil danes, bodo po njegovih trditvah tudi takoj poslali predsedniku republike, ki se lahko pisno ali ustno na seji zbora izjasni oz. odgovori na očitke. Na vprašanje, ali pričakuje, da se bo Türk udeležil omenjene seje DZ, je Gantar dejal, da bo predsednik republike vabilo dobil, od njega pa je odvisno, ali se bo za to odločil ali ne.

 

Kot pravi Gantar, mu o neuspehu vloženega predloga obtožbe govori tudi politični instinkt, saj je prepričan, da "zadeve, ki so v samem obtožnem predlogu, ne zdržijo resne pravne in politične presoje". Ne verjame, da bi bila podelitev odlikovanja predsednika republike Tomažu Ertlu tako huda kršitev ustave, da bi se DZ odločil, da sproži postopek obtožbe pred ustavnim sodiščem.

 

Predlog za sprožitev postopka ustavne obtožbe pred ustavnim sodiščem mora DZ vložiti najmanj 30 poslancev, kar se je zgodilo, vsebovati pa mora opis očitane kršitve ustave ali hujše kršitve zakona ter predloge dokazov o očitani kršitvi. Z vidika ustreznosti ga mora pregledati zakonodajnopravna služba, DZ pa mora o njem odločiti v 60 dneh, sicer šteje, da je predlog zavrnjen, pojasnjuje Gantar.

 

Kot dodaja, DZ o predlogu odloči z absolutno večino 46 poslancev. "Če bi bil takšen sklep sprejet, kar jaz ne verjamem, DZ toži predsednika republike pred ustavnim sodiščem in imenuje svojega zastopnika," je še pojasnil Gantar.

 

Odziv predsednika Türka na predlog ustavne obtožbe


Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk ocenjuje, da je predlog za ustavno obtožbo predsednika neutemeljen. V sporočilu je zapisal, da ni kršil nobene določbe ustave in nobenega zakona. O predlogu skupine poslancev za ustavno obtožbo zoper predsednika republike bo odločal Državni zbor Republike Slovenije, ki se bo moral opredeliti do tega, ali naj ustavno obtožbo sploh vloži ali ne. Türk bo predlog komentiral, ko ga bo prejel in se z njim podrobno seznanil. Že sedaj pa opozarja na njegovo očitno neutemeljenost. Sicer je res, da je v demokratičnem pravnem sistemu vselej dopustno uporabiti ustavne mehanizme, vendar se je treba izogibati njihovi neutemeljeni uporabi.

 

Slovenska ustava daje predsedniku republike pristojnost podeljevanja odlikovanj. Predsednik republike, ki je izvoljen na splošnih in neposrednih volitvah, spoštuje ustavni red Republike Slovenije in svoje dolžnosti opravlja skladno s podano prisego ob nastopu funkcije. Predsednik je že večkrat pojasnil razloge za podelitev odlikovanj zaslužnim za izvedbo akcije Sever, ki je zavarovala Slovenijo pred agresivnim velikosrbskim nacionalizmom Slobodana Miloševića. Odlikovanje, podeljeno za konkretno akcijo, je priznanje za konkretne zasluge na področju varnosti in obrambe in ga preprosto ni mogoče razlagati kot kršitev človekovih pravic. Obtožba o simbolnem zaničevanju človekovih pravic je tako neresnična in zato žaljiva do institucije predsednika
republike.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
71 komentarjev
Neznan

____RaFa javi se musakarci, da te zašprudLa malo !

Za tvoj mozak je TO samo kurativa !

29. januar 2010, ob 08:02:22
Rajko

Komentar je kršil Pogoje komentiranja na spletnem portalu Delo, zato je bil izbrisan.

29. januar 2010, ob 07:39:22
Rajko

Komentar je kršil Pogoje komentiranja na spletnem portalu Delo, zato je bil izbrisan.

29. januar 2010, ob 07:36:43
Neznan

Komentar je kršil Pogoje komentiranja na spletnem portalu Delo, zato je bil izbrisan.

29. januar 2010, ob 07:32:57
Rajko

y

29. januar 2010, ob 07:32:11
Rajko

Komentar je kršil Pogoje komentiranja na spletnem portalu Delo, zato je bil izbrisan.

29. januar 2010, ob 07:31:56
Neznan

Komentar je kršil Pogoje komentiranja na spletnem portalu Delo, zato je bil izbrisan.

29. januar 2010, ob 07:24:19
mija

Komentar je kršil Pogoje komentiranja na spletnem portalu Delo, zato je bil izbrisan.

29. januar 2010, ob 01:39:50
Neznan

Uboga Slovenija z Udbasi.....

29. januar 2010, ob 00:08:48
opaja

Komentar je kršil Pogoje komentiranja na spletnem portalu Delo, zato je bil izbrisan.

28. januar 2010, ob 23:48:42
saracen

Komentar je kršil Pogoje komentiranja na spletnem portalu Delo, zato je bil izbrisan.

28. januar 2010, ob 23:10:26
Neznan

Komentar je kršil Pogoje komentiranja na spletnem portalu Delo, zato je bil izbrisan.

28. januar 2010, ob 22:51:56
jup

Komentar je kršil Pogoje komentiranja na spletnem portalu Delo, zato je bil izbrisan.

28. januar 2010, ob 22:44:04
Murray

Sirijus | 28.01.2010 | 21:59:39
No pa imamo slavno ustavno obtožbo predsednika Turka.

Za pisanje tako resnega dokumenta kot je ustavna obtožba predsednika RS bi morali podpisani poslanci najeti cvet ustavne pravne stroke, ne pa, da so jo dali spisati nekomu, ki je za izpit iz ustavnega prava najel "pomočnika", kot je pri SDS poslancih, domnevno, običaj in je po njihovem mnenju tudi moralno in etično dopustno.
--------------------------
Čestitam, tvoje strokovne ugotovitve si dobro utemeljil.
So pa res lulčeki tile fantje, ki pišejo kar tako....

28. januar 2010, ob 22:07:31
Slovan Maksim

Komentar je kršil Pogoje komentiranja na spletnem portalu Delo, zato je bil izbrisan.

28. januar 2010, ob 22:06:29
Sirijus

No pa dodajmo še podpisane pod obtožbo:
Priloga:
- podpisi poslank in poslancev:
Jože Tanko
Andrej Vizjak
France Cukjati
Marjan Bezjak
Branko Marinič
Robert Hrovat
Marijan Pojbič
Rado Likar
Eva Irgl
Mag. Branko Grims
Darko Menih
Zvone Lah
Milan Čadež
Dr. Peter Verlič
Zvone Černač
Jožef Jerovšek
Miro Petek
Milenko Ziherl
Iztok Podkrižnik
Mag. Štefan Tisel
Ivan Grill
Dr. Vinko Gorenak
Alenka Jeraj
Janez Janša
Danijel Krivec
Aleksander Zorn
Rudolf Petan
Franc Bogovič
Gvido Kres
Jakob Presečnik
Franc Pukšič
Janez Ribič
Mag. Radovan Žerjav

28. januar 2010, ob 22:03:05
Sirijus

Komentar je kršil Pogoje komentiranja na spletnem portalu Delo, zato je bil izbrisan.

28. januar 2010, ob 21:59:39
Neznan

Komentar je kršil Pogoje komentiranja na spletnem portalu Delo, zato je bil izbrisan.

28. januar 2010, ob 21:53:56
Sirijus

1
Skupina poslank in poslancev
Državnega zbora Republike Slovenije
(v nadaljevanju: "poslanci")
Ljubljana, 28. januar 2010
Državni zbor Republike Slovenije
Predsednik dr. Pavel Gantar
Šubičeva 4
Ljubljana
PREDLOG OBTOŽBE PREDSEDNIKA REPUBLIKE PRED USTAVNIM SODIŠČEM
ZARADI KRŠITEV USTAVE IN HUJŠIH KRŠITEV ZAKONA
Podpisani poslanci Državnega zbora RS na podlagi 109. člena Ustave Republike Slovenije in
187. člena poslovnika DZ RS predlagamo, da Državni zbor Republike Slovenije sprejme
naslednji sklep:
Državni zbor Republike Slovenije predlaga Ustavnemu sodišču RS, da ugotovi, da je
predsednik republike dr. Danilo Türk pri opravljanju svoje funkcije kršil 2., 5., 8., 14., 15.,
16., 17., 18., 19., 20., 21., 22., 23., 25., 27., 29., 30., 32., 33., 34., 35., 36., 37., 38., 39., 41., 42.,
49., 51., 58., 59., 61., 63., 104. člen Ustave Republike Slovenije (Ur. L. RS 33/91, 42/97, 66/00,
24/03, 69/04, 68/06)
ter 348., 350. in 357. člena kazenskega zakonika (Ur. L. RS 55/08, 39/09) v povezavi s 3.
odstavkom 7. člena zakona o odlikovanjih Republike Slovenije (Ur. L. RS 69/04)
in
na podlagi 109. člena Ustave Republike Slovenije ter drugega odstavka 65. člena Zakona o
Ustavnem sodišču Republike Slovenije (Ur. L. RS 64/07) odloči, da dr. Danilu Türku
preneha funkcija predsednika republike.
OBRAZLOŽITEV:
I.
Dne 30. novembra 2009 je bila objavljena vest STA, da je predsednik republike dr. Danilo Türk
odlikoval nekdanjega šefa Udbe (SDV - Službe državne varnosti) Tomaža Ertla s Srebrnim
redom za zasluge. 27. novembra 2009 je bil ukaz o podelitvi odlikovanja g. Tomažu Ertlu
objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije številka 96/2009 (priloga št. 1).
2
Po mnenju Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je bila Udba (uradno imenovana SDV -
Služba državne varnosti) kriminalna združba. V sodbi št. Ips 187/98 z dne 23.05.2002 je Vrhovno
sodišče RS zapisalo:
»Danes je znano, da se je ta služba ukvarjala ne le z obveščevalnimi nalogami, ampak je tudi
sama organizirala razne kriminalne aktivnosti, jih načrtno izzivala, pa tudi konstruirala obstoj
kaznivih dejanj in odgovornost zanje. V ta namen je tudi falsificirala, fabricirala ali podtikala
obremenilne dokaze. Žrtve takšne aktivnosti, praviloma politični nasprotniki ali drugače misleči,
v obdobju takratnega režima praviloma niso imele možnosti razkritja konstruktov Udbe in
rehabilitacije. « (priloga št. 2)
II.
Ustava Republike Slovenije (Ur. L. RS 33/91, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06) določa:
2. člen
Slovenija je pravna in socialna država.
Nagrajevanje oziroma odlikovanje osebe, ki je subjektivno in objektivno neposredno odgovorna
oziroma soodgovorna za sistematične kršitve človekovih pravic, ruši zaupanje v pravno državo in
enakost pred zakonom. Če je takšno dejanje storjeno po izvoljenem in zapriseženem
funkcionarju, predstavlja že samo po sebi posredno kršitev ustavnega reda. Če to dejanje stori
najvišji politični predstavnik države, kar predsednik republike nesporno je, so posledice še toliko
hujše. Takšno ravnanje je tudi v očitnem nasprotju z odločbami in sodbami Ustavnega sodišča in
Vrhovnega sodišča s področja varovanja človekovih pravic, v katerih sta se najvišja organa sodne
oblasti opredelila do totalitarnega režima in njegovih institucij ter zlorabe prava ter tajne policije
v politične in kriminalne namene.
5. člen
Država na svojem ozemlju varuje človekove pravice in temeljne svoboščine.
Ta člen ustave določa, da država - torej tudi in še posebej predsednik republike kot njen
reprezentant - na svojem ozemlju varuje človekove pravice in temeljne svoboščine. Gre za
simbolno in konkretno raven varovanja, zato je odlikovanje bivšega šefa tajne politične policije
UDBE očitna kršitev tega načela.
8. člen
Zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega
prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene
mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno.
Slovenija je ratificirala Deklaracijo o človekovih pravicah in številne druge mednarodne akte s
področja varovanja človekovih pravic ter Lizbonsko pogodbo. Z odvzemom državljanstva
nevšečnim delom prebivalstva, ki ga je Udba množično prakticirala, je bil kršen 15. člen Splošne
deklaracije človekovih pravic. Podelitev odlikovanja bivšemu šefu tajne politične policije UDBA
je v očitnem nasprotju z ratificiranimi mednarodnimi akti s področja varovanja človekovih
pravic, ki se po ustavi uporabljajo v Sloveniji neposredno. Podelitev je tudi v očitnem nasprotju z
resolucijami Evropskega parlamenta (priloga št. 3) in Sveta Evrope (priloga št. 4) o obsodbi in
razgradnji totalitarnegega komunističnega režima ter njegovih institucij, med katerimi je bila
najbolj sporna prav tajna politična policija.
2
Po mnenju Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je bila Udba (uradno imenovana SDV -
Služba državne varnosti) kriminalna združba. V sodbi št. Ips 187/98 z dne 23.05.2002 je Vrhovno
sodišče RS zapisalo:
»Danes je znano, da se je ta služba ukvarjala ne le z obveščevalnimi nalogami, ampak je tudi
sama organizirala razne kriminalne aktivnosti, jih načrtno izzivala, pa tudi konstruirala obstoj
kaznivih dejanj in odgovornost zanje. V ta namen je tudi falsificirala, fabricirala ali podtikala
obremenilne dokaze. Žrtve takšne aktivnosti, praviloma politični nasprotniki ali drugače misleči,
v obdobju takratnega režima praviloma niso imele možnosti razkritja konstruktov Udbe in
rehabilitacije. « (priloga št. 2)
II.
Ustava Republike Slovenije (Ur. L. RS 33/91, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06) določa:
2. člen
Slovenija je pravna in socialna država.
Nagrajevanje oziroma odlikovanje osebe, ki je subjektivno in objektivno neposredno odgovorna
oziroma soodgovorna za sistematične kršitve človekovih pravic, ruši zaupanje v pravno državo in
enakost pred zakonom. Če je takšno dejanje storjeno po izvoljenem in zapriseženem
funkcionarju, predstavlja že samo po sebi posredno kršitev ustavnega reda. Če to dejanje stori
najvišji politični predstavnik države, kar predsednik republike nesporno je, so posledice še toliko
hujše. Takšno ravnanje je tudi v očitnem nasprotju z odločbami in sodbami Ustavnega sodišča in
Vrhovnega sodišča s področja varovanja človekovih pravic, v katerih sta se najvišja organa sodne
oblasti opredelila do totalitarnega režima in njegovih institucij ter zlorabe prava ter tajne policije
v politične in kriminalne namene.
5. člen
Država na svojem ozemlju varuje človekove pravice in temeljne svoboščine.
Ta člen ustave določa, da država - torej tudi in še posebej predsednik republike kot njen
reprezentant - na svojem ozemlju varuje človekove pravice in temeljne svoboščine. Gre za
simbolno in konkretno raven varovanja, zato je odlikovanje bivšega šefa tajne politične policije
UDBE očitna kršitev tega načela.
8. člen
Zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega
prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene
mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno.
Slovenija je ratificirala Deklaracijo o človekovih pravicah in številne druge mednarodne akte s
področja varovanja človekovih pravic ter Lizbonsko pogodbo. Z odvzemom državljanstva
nevšečnim delom prebivalstva, ki ga je Udba množično prakticirala, je bil kršen 15. člen Splošne
deklaracije človekovih pravic. Podelitev odlikovanja bivšemu šefu tajne politične policije UDBA
je v očitnem nasprotju z ratificiranimi mednarodnimi akti s področja varovanja človekovih
pravic, ki se po ustavi uporabljajo v Sloveniji neposredno. Podelitev je tudi v očitnem nasprotju z
resolucijami Evropskega parlamenta (priloga št. 3) in Sveta Evrope (priloga št. 4) o obsodbi in
razgradnji totalitarnegega komunističnega režima ter njegovih institucij, med katerimi je bila
najbolj sporna prav tajna politična policija.
3
14. člen
V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne
glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje,
rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi
so pred zakonom enaki.
Delovanje UDBE je postavljalo ljudi v neenak položaj pred zakonom. Ljudi so njeni pripadniki
zaradi političnih ali verskih prepričanj preganjali, zapirali, mučili ter ogrožali njihovo zdravje in
njihova življenja in sicer tako doma kot v tujini. Podelitev odlikovanja njenemu bivšemu šefu
pomeni legitimacijo in celo simbolno nagrajevanje zločinov.
15. člen
Človekove pravice in temeljne svoboščine se uresničujejo neposredno na podlagi ustave.
Z zakonom je mogoče predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih
svoboščin, kadar tako določa ustava, ali če je to nujno zaradi same narave posamezne
pravice ali svoboščine.
Človekove pravice in temeljne svoboščine so omejene samo s pravicami drugih in v
primerih, ki jih določa ta ustava.
Zagotovljena sta sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravica do
odprave posledic njihove kršitve.
Nobene človekove pravice ali temeljne svoboščine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v
Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ta ustava ne priznava ali da jo priznava
v manjši meri.
Podelitev odlikovanja bivšemu šefu tajne policije UDBA (SDV) predstavlja simbolno zanikanje
ustavnega načela o prepovedi omejevanja človekovih pravic in svoboščin.
17. člen
Človekovo življenje je nedotakljivo. V Sloveniji ni smrtne kazni.
UDBA je ljudi pobijala doma in v tujini. Načrtovala in izvajala je teroristične akcije v tujini,
podstavljala bombe na javnih mestih, npr. v muzejih ter ogrožala nedolžna življenja. Bila je tudi
represivno orodje režima, ki je s pomočjo zagrožene smrtne kazni zoper politično konkurenco
ščitil svojo totalitarno naravo in oblast ene same stranke.
18. člen
Nihče ne sme biti podvržen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu kaznovanju ali
ravnanju. Na človeku je prepovedano delati medicinske ali druge znanstvene poskuse brez
njegove svobodne privolitve.
UDBA je mučila in grobo poniževala ljudi ter načrtno teptala njihovo človeško dostojanstvo. S
pomočjo izsiljevanj je novačila sodelavce. Oporečnike je zapirala v psihiatrične ustanove na
prisilno "zdravljenje". Številni primeri takšnega ravnanja so opisani v knjigi Temna stran
Meseca, Nova revija, Ljubljana 1998.
19. člen
Vsakdo ima pravico do osebne svobode.
Nikomur se ne sme vzeti prostost, razen v primerih in po postopku, ki ga določa zakon.
Vsakdo, ki mu je odvzeta prostost, mora biti v materinem jeziku ali v jeziku, ki ga razume,
takoj obveščen o razlogih za odvzem prostosti. V čim krajšem času mu mora biti tudi pisno
sporočeno, zakaj mu je bila prostost odvzeta. Takoj mora biti poučen o tem, da ni dolžan
4
ničesar izjaviti, da ima pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika, ki si ga svobodno
izbere, in o tem, da je pristojni organ na njegovo zahtevo dolžan o odvzemu prostosti
obvestiti njegove bližnje.
UDBA je ljudi zapirala, nadzirala, jih nezakonito zadrževala in omejevala, jim prisluškovala in
jih zasledovala. Aretirane državljane je izročala vojaškim sodiščem JLA, kjer so jim sodili na
tajnih procesih v tujem jeziku in brez možnosti proste izbire zagovornika. Poleg procesa proti
četverici leta 1988 so znani tudi hujši primeri takšnega teptanja človekovih pravic. Leta 1984 je
Vojaško sodišče v Ljubljani na tajnem procesu na dolgoletne zaporne kazni obsodilo 8 slovenskih
državljanov, civilistov. Vojaškemu sodišču je civiliste predala Ertlova Udba. Večina obsojencev
se je iz zapora vrnila kot invalidov, dva sta kmalu po izpustitvi iz zapora umrla. Uničene so bile
družine, nekateri svojci prizadetih se še danes ukvarjajo z nedokončanimi postopki rehabilitacije,
medtem ko odgovorni za njihovo trpljenje prejemajo visoke pokojnine, najodgovornejši pa celo
državno odlikovanje.
21. člen
Zagotovljeno je spoštovanje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva v kazenskem in
v vseh drugih pravnih postopkih, in prav tako med odvzemom prostosti in izvrševanjem
kazni.
Prepovedano je vsakršno nasilje nad osebami, ki jim je prostost kakorkoli omejena, ter
vsakršno izsiljevanje priznanj in izjav.
UDBA je ljudem izsiljevala priznanja z uporabo metod najhujšega fizičnega in psihičnega
mučenja, groženj zoper njihove svojce ter osebnega poniževanja.
30. člen
Kdor je bil po krivem obsojen za kaznivo dejanje ali mu je bila prostost neutemeljeno
odvzeta, ima pravico do rehabilitacije, do povrnitve škode, in druge pravice po zakonu.
Republiški sekretariat za notranje zadeve, ki mu je načeloval odlikovanec predsednika države
Tomaž Ertl, je pred prvimi svobodnimi volitvami leta 1990 sistematično uničil na tisoče osebnih
dosjejev žrtev tajne politične policije, zaradi česar imajo mnogi državljani RS še danes težave pri
zbiranju dokazov, potrebnih za rehabilitacijo in popravo krivic. Evidentirani so bili primeri
uničevanja arhivov v pečeh zaporov na Dobu avgusta leta 1987 ter v obratih papirnice Vevče in
na območju Kočevske reke in Borovca spomladi leta 1990. Ker je visoko državno odlikovanje
prejela oseba, neposredno odgovorna za kršitev človekovih pravic in tudi za uničenje dokazov o
teh kršitveh, so bile s tem dejanjem predsednika republike še dodatno ponižane vse žrtve
totalitarnega režima. Z občutljivim arhivskim gradivom RSNZ so v času njihovega sortiranja in
uničevanja pred prvimi svobodnimi volitvami ravnale mnoge iste osebe kot v času po
demokratičnih spremembah. (priloga št. 5)
32. člen
Vsakdo ima pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče, da zapusti državo in se
vanjo kadarkoli vrne.
Ta pravica se sme omejiti z zakonom, vendar samo, če je to potrebno, da bi se zagotovil
potek kazenskega postopka, da bi se preprečilo širjenje nalezljivih bolezni, se zavaroval
javni red, ali če to zahtevajo interesi obrambe države.
Tujcem se na podlagi zakona lahko omeji vstop v državo in čas bivanja v njej.
5
UDBA je omejevala svobodo gibanja in odvzemala potne liste, kar je bil v času vodenja UDBE s
strani g. Tomaža Ertla eden od predvidenih ukrepov za "likvidacijo" pojavov političnega
pluralizma in zatiranja svobode javne besede. Ta ukrep se je uporabljal množično.
34. člen
Vsakdo ima pravico do osebnega dostojanstva in varnosti.
Predsednik republike dr. Danilo Türk je s podelitvijo odlikovanja šefu nekdanje tajne politične
policije Tomažu Ertlu neposredno kršil ustavno pravico do osebnega dostojanstva vsem žrtvam te
represivne institucije, tako živim kot že mrtvim. Pravica do osebnega dostojanstva in varnosti je
zagotovljena vsakomur. Posebnost pri varstvu človekovega dostojanstva je, da se nanaša tako na
dostojanstvo živih, kakor tudi na dostojanstvo že pokojnih oseb. V tem pogledu pomeni izjemo od
nepisanega, po naravi stvari določenega pravila, da se človekove pravice nanašajo na žive
osebe.
Po stališču US (OdlUS VI, 158, U-I-25/95, Ur. l. 5/98) imajo posebno mesto med človekovimi
pravicami in temeljnimi svoboščinami določbe, ki varujejo človekovo osebno dostojanstvo,
osebnostne pravice, njegovo zasebnost in varnost (od 34. do 38. člena) in ki prepovedujejo vsem
– na prvem mestu državi, pa tudi posameznikom – poseganje v naštete pravice. Pravica do
osebnega dostojanstva iz 34. člena smiselno zajema po stališču US (OdlUS VI, 183, Up-183/97 z
dne 10. 7. 1997, 25. tč.) tudi prepoved »ponižujočega ravnanja« zunaj represivnih postopkov.
Možnost poklicnega in osebnega razvoja, vključno z doseganjem in razvojem statusa, položaja
oz. ugleda v delovnem in življenskem okolju so ob nesporni pomembnosti eksistenčne varnosti
neločljivi elementi, ki opredeljujejo dostojanstvo in osebnost vsakega posameznika (OdlUS VI,
183, 24. tč.) .
Zaradi bridkih zgodovinskih izkušenj in kot odpor proti sprevrženim državnim oblikam pod
prevlado nacionalsocializma – fašizma in komunizma kot totalitarnih ideologij moderne dobe – je
v 20. stoletju izrazito stopilo v ospredje spoznanje o pomenu človekovega dostojanstva kot izvora
človekovih pravic. Sklicevanje na človekovo dostojanstvo se pojavi v preambulah
mednarodnopravnih listin, najprej v Ustanovni listini Združenih narodov 26. junija 1945, nato v
Splošni deklaraciji človekovih pravic 10. decembra 1948 in v Mednarodnem paktu o
državljanskih in političnih pravicah 19. decembra 1966. V ustavnopravnem pogledu pomeni v
Sloveniji pomemben mejnik sprejem ustavnih listin v RS v letu 1991. Preambula Ustave RS
izhaja iz Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS z dne 25. junija 1991, ki v
svoji preambuli ugotavlja, da nekdanja SFRJ ni delovala kot pravno urejena država in da so se v
njej hudo kršile človekove pravice. Ob upoštevanju tega historičnega dejstva in izhajajoč iz
svojega temeljnega poslanstva, postavlja preambula Ustave na prvo mesto svobodno
demokratično ustavno ureditev, ki zagotavlja temeljne človekove pravice in svoboščine in ki
postavlja v ospredje človekovo dostojanstvo in njegovo duhovno, politično in gospodarsko
svobodo.
Izhodišče za temeljno ureditev svobodne demokratične družbe je pojmovanje, da ima človek
svojo lastno vrednost in da sta svoboda in enakost trajni temeljni vrednoti državne enotnosti. Zato
je temeljna ustavna ureditev tista, ki je povezana z vrednotami. Je nasprotje totalitarne države, ki
kot izključna oblast monopolne politične elite odklanja človekovo dostojanstvo, njegove
osebnostne pravice, varnost, svobodo in enakost.
6
Državne oblasti in vsi posamezniki, brez izjem, so dolžni spoštovati pravico do osebnega
dostojanstva in varnosti. V tem pogledu je pravica do osebnega dostojanstva in varnosti najprej
obrambna pravica pred posegi državne oblasti in posameznikov. Iz narave stvari izhaja, da je
država dolžna pravico do osebnega dostojanstva in varnosti zagotavljati tudi sama. V tej njeni
nalogi je smisel demokratične pravne države. Predsednik republike dr. Danilo Türk je ravnal v
očitnem nasprotju s to ustavno zavezo.
35. člen
Zagotovljena je nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti
ter osebnostnih pravic.
UDBA (SDV) je ljudi sistematično nadzorovala, poniževala in nadzirala tudi pri njihovih najbolj
intimnih dejavnostih. V medsebojno ovajanje je silila celo člane iste družine, zakonske partnerje,
sošolce in sodelavce v službi. Leta 1988 je SDV začela z operativno akcijo Ozadje, s katero so
sistematično spremljali krog Nove revije, Odbor za človekove pravice itd. Takrat je bilo
običajno, da je načelnik SDV osebno in redno poročal predsedniku najvišjega organa ZK in od
njega dobival ustna navodila. Tako je ZK navzven govorila o demokratizaciji, njena politična
policija pa je uporabila vse posebne metode in sredstva, da bi spremljala in preprečila aktivnosti
vseh tistih, ki bi lahko ogrožali oblast ZK.
36. člen
Stanovanje je nedotakljivo.
Nihče ne sme brez odločbe sodišča proti volji stanovalca vstopiti v tuje stanovanje ali v
druge tuje prostore, niti jih ne sme preiskovati.
Pri preiskavi ima pravico biti navzoč tisti, čigar stanovanje ali prostori se preiskujejo, ali
njegov zastopnik.
Preiskava se sme opraviti samo v navzočnosti dveh prič.
Pod pogoji, ki jih določa zakon, sme uradna oseba brez odločbe sodišča vstopiti v tuje
stanovanje ali v tuje prostore in izjemoma brez navzočnosti prič opraviti preiskavo, če je to
neogibno potrebno, da lahko neposredno prime storilca kaznivega dejanja ali da se
zavarujejo ljudje in premoženje.
UDBA je vstopala v stanovanja in tuje poslovne prostore brez vsakega nadzora in zlorabljala
zasebnost stanovanja za prisluškovanje ter vsestransko nadziranje ljudi. Kljub temu, da je takšno
prikrito kršenje človekovih pravic težko odkriti, so bili neposredni primeri odkriti pri udbovski
obdelavi Edvarda Kocbeka, Viktorja Blažiča, Staneta Kavčiča, v prostorih Ljubljanske
nadškofije, v Mikro Adi in v mnogih drugih primerih akcij Udbe proti oporečnikom režima.
37. člen
Zagotovljena je tajnost pisem in drugih občil.
Samo zakon lahko predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva
varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno
za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države.
UDBA je brez sodnih odločb in sistematično nadzorovala pisemske in druge pošiljke. V prostorih
pošte Slovenije je vse do padca enopartijskega režima leta 1990 obstajal poseben prostor, kjer so
sistematično nadzorovali vsako pisno korespondenco večjega števila slovenskih državljanov.
38. člen
7
Zagotovljeno je varstvo osebnih podatkov. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v
nasprotju z namenom njihovega zbiranja.
Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa
zakon.
Vsakdo ima pravico seznaniti se z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, in
pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi.
UDBA je osebne podatke ljudi sistematično zbirala, jih prirejala in zlorabljala za njihovo osebno
diskreditacijo v javnosti po načelu "najprej diskreditacija, potem likvidacija, po potrebi tudi
fizična...". O uporabi te metode je neposredno z omenjanjem posamičnih primerov govoril g. Ertl
na tajnem sestanku vodstva Udbe in drugih represivnih organov s predsednikom CK ZKS
Milanom Kučanom aprila 1988 v Tacnu (priloga št. 6).
39. člen
Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih
oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti
in mnenja.
Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen
pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon.
UDBA je pod vodstvom Tomaža Ertla izvajala grobe posege v svobodo govora in tiska, kar je
vodilo do zaplemb posameznih tiskovin prek tožilstva ali do grobih pritiskov na urednike.
Konkretni primeri so opisani v knjigi Temna stran meseca. O uporabi te metode je neposredno z
omenjanjem posamičnih primerov govoril g. Ertl na tajnem sestanku vodstva Udbe in drugih
represivnih organov s predsednikom CK ZKS Milanom Kučanom aprila 1988 v Tacnu.
Odlikovanje osebi, ki je neposredno odgovorna za preprečevanje svobode izražanja, je zavržno
dejanje poveličevanja totalitarizma.
4l. člen
Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju je svobodno.
Nihče se ni dolžan opredeliti glede svojega verskega ali drugega prepričanja.
Starši imajo pravico, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom
versko in moralno vzgojo. Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v
skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske in druge
opredelitve ali prepričanja.
UDBA je sistematično spremljala in beležila vsako obliko izpovedovanja vere ljudi in jih delila
na tej osnovi. Staršem je bila ovirana in v številnih primerih celo grobo kratena pravica do
vzgoje otrok skladno s svojimi vrednotami. Udba je v uradne preverke desettisočev beležila
njihovo versko opredelitev in s tem posameznikom preprečevala zasedbo odgovornih mest v
gospodarstvu in javnih zavodih. Številni konkretni dokazi teh množičnih kršitev so zbrani v
publikaciji: Milko Mikola, Religija, Cerkev in šola v dokumentih občinskih komitejev ZKS
Zgodovinskega arhiva Celje, 1. in 2. del, Celje 2003.
42. člen
Zagotovljena je pravica do mirnega zbiranja in do javnih zborovanj.
Vsakdo ima pravico, da se svobodno združuje z drugimi.
Zakonske omejitve teh pravic so dopustne, če to zahteva varnost države ali javna varnost
ter varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni.
Poklicni pripadniki obrambnih sil in policije ne morejo biti člani političnih strank.
8
UDBA je velik del aktivnosti uperila v preprečevanje vseh oblik mirnih organiziranih protestov,
g. Tomaž Ertl pa v dokumentih z očitnim posmehom za mirne demokratične proteste ljudi
uporablja izraz "nekakšna poulična demokracija". Dejstvo, da njegovi politični zagovorniki, med
njimi aktualna ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, ta izraz z istim zaničujočim
kontekstom uporabljajo še danes – kljub temu, da gre za eno temeljnih človekovih pravic,
zapisanih v Ustavi Republike Slovenije - pritrjuje izjavi predsednika republike, da je bila
podelitev odlikovanja bivšemu šefu UDBE dejansko premišljeno in na ideologiji utemeljeno
dejanje. Obstajajo tudi nekateri enako zaskrbljujoči indici, ki pričajo o tem, da je aktualna oblast,
ki skoraj enodušno podpira podelitev odlikovanja nekdanjemu šefu tajne politične policije,
pripravljena s silo preprečevati uresničevanje temeljne ustavne pravice iz 42. člena slovenske
ustave. Saj ravno v času najhujše gospodarske krize ministrstvo za notranje zadeve pod vodstvom
Katarine Kresal kupuje vodni top, ki se lahko uporablja za posredovanje proti stavkajočim
delavcem ali protestnikom proti vladi.
Junija leta 1984 je takratni sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl predpisal tajni Priročnik za
delo milice na področju varstva ustavne ureditve. Vsebina priročnika predstavlja srhljiv poskus
popolne pretvorbe milice (policije), po definiciji organa za vzdrževanje varnosti, javnega reda in
miru, v orodje tajne politične policije. Po ugotovitvi Pavleta Čelika (Viri št. 21, str. 27) je bil ta
Ertlov priročnik »ideološko bolj nabit kot prejšnji podobni priročnik iz leta 1970« (priloga št. 7).
Služba državne varnosti je bila pod Ertlovim vodstvom osnovno orožje Zveze komunistov
Slovenije za boj proti zametkom politične opozicije enopartijskemu režimu. Na seji predsedstva
SRS 16.2.1988 je g. Ertl dejal: »Poudaril je, da organi za notranje zadeve, še posebej služba
državne varnosti, posvečajo vso pozornost nekaterim pojavom znotraj alternativnih gibanj. Med
organizatorji se pojavljajo celo razmišljanja o formiranju politične opozicije. « (priloga št. 8)
Odlikovanec predsednika republike Tomaž Ertl se je pred politiki rad pohvalil z represivnimi
ukrepi zoper politične oporečnike. Teden dni po tajnem sestanku vrha slovenske represije s
predsednikom CK ZKS Milanom Kučanom v Tacnu je tudi na 16. seji Sveta SR Slovenije za
varstvo ustavne ureditve, 22.4.1988 nastopil z enako samohvalo: »Opozoril je, da je bilo v SR
Sloveniji v zadnjem času več ovadb kot v ostalih republikah in pokrajinah.« (priloga št. 9)
Ustavno sodišče je v svoji odločbi (OdlUS VII, 98, Ur. l. RS, št.13/98, Up- 301/96) zavzelo v
obrazložitvi stališče, ki se glasi:
"Zaradi bridkih zgodovinskih izkušenj slovenske družbe iz obdobja bivšega komunističnega
totalitarnega sistema je v zgodovinsko poslanstvo slovenske ustave vgrajen tudi njen temeljni cilj,
preprečiti vsakršen poskus ponovne vzpostavitve totalitarnega sistema. Pravica do svobodnega
združevanja sodi v sklop tistih temeljnih ustavnih vrednot, ki jih je treba posebej spoštovati in
dosledno zagotavljati njihovo resnično udejanjanje. To je toliko bolj pomembno, ker je
komunistični režim po prevzemu oblasti od leta 1945 naprej na ustavni ravni in tudi z zakonsko
ureditvijo navidezno zagotavljal svobodo združevanja vključno z ustanavljanjem in delovanjem
političnih strank, v resničnem življenju pa so takratne komunistične oblasti delovanje
opozicijskih političnih strank na vse možne načine z represivnimi ukrepi popolnoma zatrle in jih
dejansko izločile iz političnega življenja... Onemogočanje in zatrtje opozicije ni bilo samo v
neskladju s tedanjo ustavo, ampak tudi izrecno protizakonito in je pomenilo trajno hudo kršitev
človekovih pravic in temeljnih svoboščin."
8
UDBA je velik del aktivnosti uperila v preprečevanje vseh oblik mirnih organiziranih protestov,
g. Tomaž Ertl pa v dokumentih z očitnim posmehom za mirne demokratične proteste ljudi
uporablja izraz "nekakšna poulična demokracija". Dejstvo, da njegovi politični zagovorniki, med
njimi aktualna ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, ta izraz z istim zaničujočim
kontekstom uporabljajo še danes – kljub temu, da gre za eno temeljnih človekovih pravic,
zapisanih v Ustavi Republike Slovenije - pritrjuje izjavi predsednika republike, da je bila
podelitev odlikovanja bivšemu šefu UDBE dejansko premišljeno in na ideologiji utemeljeno
dejanje. Obstajajo tudi nekateri enako zaskrbljujoči indici, ki pričajo o tem, da je aktualna oblast,
ki skoraj enodušno podpira podelitev odlikovanja nekdanjemu šefu tajne politične policije,
pripravljena s silo preprečevati uresničevanje temeljne ustavne pravice iz 42. člena slovenske
ustave. Saj ravno v času najhujše gospodarske krize ministrstvo za notranje zadeve pod vodstvom
Katarine Kresal kupuje vodni top, ki se lahko uporablja za posredovanje proti stavkajočim
delavcem ali protestnikom proti vladi.
Junija leta 1984 je takratni sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl predpisal tajni Priročnik za
delo milice na področju varstva ustavne ureditve. Vsebina priročnika predstavlja srhljiv poskus
popolne pretvorbe milice (policije), po definiciji organa za vzdrževanje varnosti, javnega reda in
miru, v orodje tajne politične policije. Po ugotovitvi Pavleta Čelika (Viri št. 21, str. 27) je bil ta
Ertlov priročnik »ideološko bolj nabit kot prejšnji podobni priročnik iz leta 1970« (priloga št. 7).
Služba državne varnosti je bila pod Ertlovim vodstvom osnovno orožje Zveze komunistov
Slovenije za boj proti zametkom politične opozicije enopartijskemu režimu. Na seji predsedstva
SRS 16.2.1988 je g. Ertl dejal: »Poudaril je, da organi za notranje zadeve, še posebej služba
državne varnosti, posvečajo vso pozornost nekaterim pojavom znotraj alternativnih gibanj. Med
organizatorji se pojavljajo celo razmišljanja o formiranju politične opozicije. « (priloga št. 8)
Odlikovanec predsednika republike Tomaž Ertl se je pred politiki rad pohvalil z represivnimi
ukrepi zoper politične oporečnike. Teden dni po tajnem sestanku vrha slovenske represije s
predsednikom CK ZKS Milanom Kučanom v Tacnu je tudi na 16. seji Sveta SR Slovenije za
varstvo ustavne ureditve, 22.4.1988 nastopil z enako samohvalo: »Opozoril je, da je bilo v SR
Sloveniji v zadnjem času več ovadb kot v ostalih republikah in pokrajinah.« (priloga št. 9)
Ustavno sodišče je v svoji odločbi (OdlUS VII, 98, Ur. l. RS, št.13/98, Up- 301/96) zavzelo v
obrazložitvi stališče, ki se glasi:
"Zaradi bridkih zgodovinskih izkušenj slovenske družbe iz obdobja bivšega komunističnega
totalitarnega sistema je v zgodovinsko poslanstvo slovenske ustave vgrajen tudi njen temeljni cilj,
preprečiti vsakršen poskus ponovne vzpostavitve totalitarnega sistema. Pravica do svobodnega
združevanja sodi v sklop tistih temeljnih ustavnih vrednot, ki jih je treba posebej spoštovati in
dosledno zagotavljati njihovo resnično udejanjanje. To je toliko bolj pomembno, ker je
komunistični režim po prevzemu oblasti od leta 1945 naprej na ustavni ravni in tudi z zakonsko
ureditvijo navidezno zagotavljal svobodo združevanja vključno z ustanavljanjem in delovanjem
političnih strank, v resničnem življenju pa so takratne komunistične oblasti delovanje
opozicijskih političnih strank na vse možne načine z represivnimi ukrepi popolnoma zatrle in jih
dejansko izločile iz političnega življenja... Onemogočanje in zatrtje opozicije ni bilo samo v
neskladju s tedanjo ustavo, ampak tudi izrecno protizakonito in je pomenilo trajno hudo kršitev
človekovih pravic in temeljnih svoboščin."
10
več ministrov aktualne slovenske vlade, kar vzbuja resne sume o neposrednih povezavah aktualne
vlade z vplivnimi udbomafijskimi krogi. (priloga št. 12)
104. člen
Pred nastopom funkcije izreče predsednik republike pred državnim zborom naslednjo
prisego:
"Prisegam, da bom spoštoval(a) ustavni red, da bom ravnal(a) po svoji vesti in z vsemi
svojimi močmi deloval(a) za blaginjo Slovenije."
Odlikovanje bivšega šefa udbe je očitna kršitev prisege predsednika države, kot jo določa Ustava
Republike Slovenije. Je zanikanje pravnega reda, ki temelji na civilizacijskih in evropskih
vrednotah, hkrati pa z vnašanjem razdora med ljudi s takšnimi dejanji to ni ravnanje v korist
blaginje Slovenije.
Kazenski zakonik (Ur. L. RS 55/08, 39/09) že na začetku poglavja “Kazniva dejanja zoper
suverenost Republike Slovenije in njeno demokratično ustavno ureditev”določa kaznivo
dejanje veleizdaje. Kazenski zakonik v istem poglavju določa tudi kaznivo dejanje napada
na neodvisnost države:
“Državljan Republike Slovenije, ki poskuša spraviti Republiko Slovenijo v podrejenost ali
odvisnost nasproti drugi državi, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.” (350. člen)
ter kaznivo dejanje sabotaže:
(1) "Kdor, zato da bi ogrozil ustavno ureditev ali varnost Republike Slovenije, prikrito,
zahrbtno ali na drug podoben način povzroči pri opravljanju svoje delovne obveznosti
veliko škodo državnemu organu ali organizaciji, v kateri dela, ali drugemu državnemu
organu ali organizaciji, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let." (357. člen, prvi
odstavek).
Odlikovanje bivšega šefa Udbe je hkrati tudi očitna kršitev zakona, pri čemer je nujno upoštevati
pravni red države v celoti in torej brati določila zakona o odlikovanjih (zlasti 3. odstavek 7.
člena) povezano s kazenskim zakonikom. Kazenski zakonik Republike Slovenije namreč
nedvoumno opredeljuje kaznivo dejanja veleizdaje (348. člen), kaznivo dejanje napada na
neodvisnost države (350. člen) ter kaznivo dejanje sabotaže (357. člen). G. Ertl je v intervjuju v
tedniku Mladina (priloga št. 12a) nedvoumno povedal, da je kot republiški sekretar za notranje
zadeve natančno vedel, kaj se dogaja v Sloveniji in da je imel svoje vire tudi v Beogradu. To
pomeni, da je bil očitno seznanjen z načrti JLA, da od 15. do 17. maja 1990 razoroži Slovenijo in
njeno TO, vendar te informacije ni posredoval niti Predsedstvu Republike Slovenije niti novemu
vodstvu Skupščine RS niti svojemu nasledniku na mestu republiškega sekretarja za notranje
zadeve. Pravzaprav se g. Ertl primopredaje poslov zaradi tega, da ne bi bil povprašan po teh
informacijah, ni niti udeležil.
Zadržanje tako usodne informacije, kot je informacija o razorožitvi obrambnih sil Slovenije in
opustitev službene dolžnosti primopredaje poslov v razmerah, ko se je načrtno razoroževalo
Slovenijo zato, da bi se jo lažje okupiralo z vojaško silo, pomeni očitno storitev kaznivega
dejanja veleizdaje s pomočjo (prav tako kaznivega dejanja) sabotaže in hkrati kaznivo dejanje
napada na neodvisnost države. Morebitno izgovarjanje v smislu, da samostojna Republika
Slovenija takrat še ni bila formalno razglašena in da torej storjena dejanja zato ne predstavljajo
kaznivo dejanje zoper Slovenijo, postane brezpredmetno zaradi same zakonske osnove za
podelitev predsednikovega odlikovanja. Zakon o odlikovanjih Republike Slovenije (Ur. L. RS
11
69/04) namreč v tretjem odstavku 7. člena izrecno določa, da se srebrni red za zasluge podeljuje
za “ izjemno delo in zasluge pri varnosti, obrambi in zaščiti Republike Slovenije....”. Te zasluge
naj bi si g. Ertl prislužil z vodenje akcije Sever, ki pa je potekala 1. decembra 1989, torej več kot
šest mesecev pred razorožitvijo TO. Predsednik republike se je očitno (pravilno) postavil na
stališče, da je Slovenija kot država v nekaterih bistvenih elementih obstajala že pred majem 1990,
saj srebrni red podeljuje za njeno varnost in obrambo decembra 1989. S tem pa je v povsem jasen
časovni in pravni kontekst postavil tudi dejanje veleizdaje svojega odlikovanca, ki jo je zagrešil
maja 1990.
Nedoumljivo je, da je predsednik republike dr. Danilo Türk za “ izjemno delo in zasluge pri
varnosti, obrambi in zaščiti Republike Slovenije....” odlikoval nekdanjega političnega
funkcionarja in šefa tajne politične policije, ki pristojnih ni obvestil o nameravani razorožitvi
slovenske TO in ki je s tem dejansko neposredno ogrozil varnost, obrambo in zaščito Republike
Slovenije. Zaradi tega dejanja in posledično nezadostne oborožitve slovenske TO ob začetku
agresije na Slovenijo junija 1991 so bila ogrožena in žal tudi izgubljena dragocena človeška
življenja.
Tega dejanja veleizdaje ni mogoče opravičiti niti s stališči starega političnega vodstva Slovenije,
ki je odločno nasprotovalo osamosvojitvi. Tako je predsednik predsedstva SRS dr. Janez
Stanovnik aprila 1989 v intervjuju za Pobjedo izjavil: »Zame bi bila odcepitev Slovenije
samomor«. (priloga št. 13 ) V času, ko je JLA razoroževala Slovensko TO, torej sredi maja 1990,
je namreč že nastopilo mandat novo, na demokratičnih volitvah izvoljeno predsedstvo republike,
ki je imelo po takratni republiški ustavi ključne pristojnosti nad slovensko TO. Kljub temu, da je
do izvolitve nove vlade g. Ertl opravljal funkcijo sekretarja RSNZ s polnimi pooblastili, ki jih je
med drugim uporabljal za uničevanje arhivov, novega predsedstva RS ni obvestil o načrtovani
razorožitvi TO. Predsedstvo RS je namreč v svojem poročilu o razorožitvi TO, ki ga je junija
1990 obravnavala skupščina RS zapisalo, da o razorožitvi TO ni bilo predhodno obveščeno.
Motivi za veleizdajo se nakazujejo tudi v izjavah g. Ertla na sestankih republiških sekretarjev za
notranje zadeve, ki se jih je vse do aprila 1990 udeleževal v Beogradu. Ponekod je pozival šefe
represivnih organov iz drugih republik bivše države, da skupaj "opravijo" z opozicijo. Tako je na
sestanku 17. januarja 1989 izjavil:
»Mislim da se je končalo eno obdobje našega razvoja. Nastajajo nove sile, novi odnosi, Zveza
komunistov, pa tudi druge socialistične sile in naše službe, jaz mislim da so zmedene. V tej
konfuziji ne ve se kaj bi in kako bi – z ljudmi, ki so bili do včeraj v obdelavi (in še danes so v
obdelavi) se moramo danes pogovarjati kot z neko silo.... Mi lahko, imamo tudi argumente za
kazensko preganjanje, ampak na tožilstvu ne sprejemajo … Mi kazensko prijavo, a tožilstvo – ni
to kazensko dejanje. Jaz sem prejšnji teden bil v skupščini 12 ur – zaslišujejo me kot zadnjo
barabo z ulice! …..... A tam sedijo komunisti, molčijo in čakajo. Na zasedanju CK se govori o
političnem in ne vem kakšnih procesih. Da ni ta proces šel skupaj z armado (misli na JBTZ), niti
mene in mnogih v tem sekretariatu ne bi bilo več .... Če ne bomo sedaj opravili znotraj,
posamezne skupine, odbore, zveze – kaj bo potem? Potem, tovariši, tu ni možnosti za nas...
jaz ne mislim, da nas bodo samo upokojili, nas bodo zapirali in pobili ...« (priloga št. 14)
23. marca 1990 je temu dodal: “Mi smo popustil zamašek na flaši in zelo nam je žal, kdo ga bo
sedaj tlačil nazaj ne vem. Nam demokracijo sedaj urejata Bavčar in Janša in vemo v kakšnem
položaju so sedaj organi za notranje zadeve.” (priloga št. 15)
12
JLA je v Ertlu videla trdnega zaveznika, kar poleg uradne dokumentacije izpričujejo tudi izjave
njegovih sodobnikov. Nekdanji predsednik predsedstva SFRJ Raif Dizdarević je v knjigi Od
smrti Tita do smrti Jugoslavije o Ertlu zapisal: “Kadijević mi je dejal, da je sodelovanje med
poveljstvom JLA v Ljubljani in Slovensko Državno varnostjo odlično. Posebej je pohvalil
angažiranje ministra Tomaža Ertla.« (priloga št. 16)
III.
G. Tomaž Ertl je bil še pred imenovanjem za republiškega sekretarja za notranje zadeve (RSNZ)
funkcionar tajne politične policije totalitarnega režima imenovana UDBA (oziroma njenega
slovenskega dela: SDV - Službe državne varnosti), ki je delovala v sestavi RSNZ. Tajna
politična policija UDBA, ki je pod vodstvom g. Tomaža Ertla delovala na ozemlju Republike
Slovenije in v tujini, se v svojem bistvu ni prav nič razlikovala od tajnih služb totalitarnega
režima v obdobju pred padcem Berlinskega zidu, kot so bile Stasi, NKVD ali Securitate. Bila je
ključni instrument terorja represivne oblasti in abstraktno "kršenje človekovih pravic" je mnogo
premalo za označevanje njene prave narave, na kar so odločno opozorili številni strokovnjaki s
področja varovanja človekovih pravic in ustavnega prava ter organizacije civilne družbe.
UDBA je zasledovala, prisluškovala in vohunila za svojimi lastnimi državljani v imenu ideološke
pravovernosti ter jih zapirala, mučila in ubijala. Bila pa je tudi dobro organizirana gospodarska
kriminalna združba, povezana z mednarodnimi kriminalnimi združbami, ki je tihotapila cigarete,
alkohol, heroin, zlato, denar in orožje, ustanavljala je bančne pralnice, za denar je urila tuje
teroriste vseh barv in prepričanj. Bila je zločinska organizacija, ki je skrivala mednarodne
kriminalce pred Interpolom. O tem pričajo knjige, spomini in objavljeni dokumenti. In kot takšno
jo ima zapisano v spominu evropska humanistična zgodovina, na kar so v skupni izjavi Zbora za
Republiko posebej opozorili številni najuglednejši akademiki in strokovnjaki za ustavno pravo.
(priloga št. 17)
Zločinski in teroristični značaj tajnih služb je nesporno zgodovinsko dejstvo, ki je, skupaj z
zlorabami pravosodja v politične namene, že doživelo svojo obsodbo tudi v nekaterih odločbah
Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Totalitarne režime - vključno z njihovimi tajnimi
policijami kot ključnimi organi terorja in sistematičnega kršenja človekovih pravic - sta s
posebnimi resolucijami kot zločinske opredelila tudi Evropski parlament in Svet Evrope, v obeh
primerih tudi s podporo delegacij oziroma poslancev iz Slovenije. Odlikovanje g. Tomažu Ertlu,
ki je za vse, kar je počela tajna politična policija z njegovim sodelovanjem, z njegovo vednostjo
oziroma pod njegovim vodstvom, v celoti odgovoren, je torej naravnost v posmeh prizadevanjem
celotne mednarodne skupnosti za spoštovanje načel demokratične pravne države in še posebej
doslednega spoštovanja človekovih pravic.
IV.
Odgovornost g. Tomaža Ertla za sistematične kršitve človekovih pravic je neposredna in
subjektivna. V obrambo "pridobitev revolucije" je še celo v času Slovenske pomladi leta 1988
osebno predlagal in zagovarjal represivne ukrepe zoper svobodo političnega izražanja in
političnega združevanja. Dokumentiran je njegov nastop na razvpitem sestanku v Tacnu 15.
aprila 1988, kjer se je zbral vrh slovenskih represivnih organov in kjer je gospod Ertl kot
republiški sekretar za notranje zadeve govoril o "negativnih tendencah, ki ogrožajo ustavno
ureditev v Jugoslaviji in pridobitve revolucije, zaradi česar bi bilo potrebno iti v energično akcijo,
13
da se ta negativni trend prepreči, ne glede na posledice, ki takim ukrepom sledijo". Nadalje je g.
Tomaž Ertl posebej obrazložil, da "nima nič proti represiji, kadar je ta smotrna in takrat, kadar
smo gotovi, da bomo s tem dosegli pozitivne učinke." Še več, kot ključno sporočilo svojega
referata je na koncu poudaril: "Postopno bomo morali tudi z več represije, kot smo jo doslej
imeli, čeprav trdim, da je je bilo v Sloveniji v zadnjem času več kot kjerkoli v Jugoslaviji in
čeprav hočejo vsi povedati, da smo ne vem kako liberalni, da bomo morali iti v te postopke, toda
mislim, da ne gre tukaj samo za sodne procese, da ima naša služba državne varnosti, pa tudi
milica in kriminalistična služba dovolj drugih možnosti, metod dela, s katerimi je treba vsaj
najprej poskusiti nekatere stvari dati v red, če to ne gre, potem končno tudi s tistimi skrajnimi
ukrepi...".
V.
Vse navedene kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin so bile mnogokrat javno
publicirane, predmet številnih javnih polemik in znanstvenih razprav in so bile torej dr. Danilu
Türku brez dvoma znane. Dr. Danilo Türk glede na svojo izobrazbo, poklicno pot in funkcijo, ki
jo opravlja, nikakor ne more uveljavljati zagovora, da je dejanje storil iz nevednosti oziroma da je
prava neuka oseba. Nepoznavanje osebe, ki ji je podelil odlikovanje, je očitno izključeno tudi
glede na nekatere svetovalce predsednika države, ki so poznavalci udbe, njenih metod in
strukture ter sistematičnega kršenja človekovih pravic v totalitarnem režimu.
Odločitev o podelitvi odlikovanja je osebna pristojnost predsednika države, ki je tudi podpisan
pod ukaz o odlikovanju. Odgovornost za sporno odločitev o nagrajevanju vodje tajne politične
policije totalitarnega režima UDBA je brez dvoma osebna odgovornost predsednika države, ki je
torej povsem subjektivna in nikakor ne gre le za objektivno odgovornost funkcionarja. To izrecno
potrjuje tudi izjava predsednika republike, da je odlikovanje podelil “po tehtnem premisleku” ter
dejstvo, da kljub drugačnim navedbam v javnosti pristojni organ policijske veteranske
organizacije Sever ni nikoli sprejel predloga za podelitev odlikovanja Ertlu.
VI.
Predsednik države dr. Danilo Türk je ob nastopu funkcije izrekel prisego, ki je določena v 104.
členu Ustave Republike Slovenije:
"Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi
močmi deloval za blaginjo Slovenije."
Sestavni del ustavnega reda v širšem smislu so določila ustave in ustavnih zakonov, pa tudi
vsebina odločb ustavnega sodišča. Temelj ustavnega reda Republike Slovenije predstavlja
dosledno spoštovanje človekovih pravic. To izhaja že iz Temeljne ustavne listine ter preambule
in uvodnega dela Ustave Republike Slovenije. Področje varovanja človekovih pravic in
svoboščin pa je urejeno v prvem poglavju Ustave Republike Slovenije, kar ni naključno, saj je
ustavodajalec prav dosledno spoštovanje človekovih pravic želel postaviti kot izhodišče in temelj
celotne ustavne ureditve in ustavnega reda. To je še posebej poudaril z vključitvijo 15. člena
ustave, ki ne dovoljuje nobenega omejevanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin izven
ustavnih okvirov, niti z izgovarjanjem na samo ustavo. Dosledno spoštovanje varovanja
človekovih pravic in svoboščin na ustavno pravni ravni zahteva brezpogojno vnaprejšnje
vrednostno zavračanje vsega, kar predstavlja kršitev človekovih pravic in svoboščin, in sicer tako
na konkretni kot na simbolni ravni. Prav pri vzpostavljanju zaupanja v institucije države ter
ustavni red je simbolna raven velikokrat vsaj tako pomembna kot konkretna.
14
VII.
Podelitev odlikovanja predsednika države bivšemu vodji tajne politične policije UDBA je
povzročila izjemno veliko škodo državi Sloveniji. Demokratično javnost doma in v tujini je še
posebej zbodla v oči simbolnost tega početja, saj je bivši šef Udbe prejel odlikovanje prav v času,
ko je ves demokratični svet praznoval 20. obletnico konca totalitarizmov v Evropi in padca
Berlinskega zidu. Kongres Evropske Ljudske stranke, najmočnejše politične sile v Evropski
Uniji, je celo sprejel posebno resolucijo, s katero je obsodil spornost tega dejanja predsednika
Republike Slovenije z vidika varovanja človekovih pravic, vključno s spoštovanjem pravic žrtev
totalitarizma (priloga št. 18). Prav tako so protestirale številne druge institucije, o posmehovanju
žrtvam totalitarnega režima, kar objektivno pomeni podelitev odlikovanja bivšemu šefu tajne
policije UDBA, pa so pisali tudi nekateri najuglednejši mediji Evrope. Povzročena škoda ugledu
Republike Slovenije, pa tudi povzročena neposredna materialna škoda zaradi znižane ravni
zaupanja v spoštovanje evropskih demokratičnih standardov v Sloveniji s strani potencialnih
partnerjev, je torej velika, huda, očitna in jo je mogoče v celoti popraviti le tako, da ustavno
sodišče predsednika republike dr. Danila Türka razreši s funkcije.
Podelitev odlikovanja bivšega šefa Udbe je povzročila veliko škodo tudi v Sloveniji, saj je
zasejala hude dvome v temeljne ustavne vrednote. Bistveno se je zmanjšalo tudi zaupanje v
institucije države. Predsednik republike bi po ustavi moral delovati kot predsednik vseh
državljank in državljanov, njegovo dejanje pa pomeni politično zanikanje vrednote domoljubja in
dela mnogih tisočev, ki so državo Slovenijo soustvarjali, ter bili v času odlikovančevega
načelovanja Udbi neposredno žrtve nadzora in aktivnosti nekdanje tajne politične policije.
VIII.
Za presojo osebne odgovornosti predsednika republike je bistveno, da je navedene kršitve ustave
in zakonov pri opravljanju svoje funkcije storil premišljeno. Prav dr. Danilo Türk sam je namreč
po javnih protestih s strani civilne družbe večkrat javno izrecno poudaril, da je bivšemu šefu
Udbe g. Tomažu Ertlu podelil odlikovanje “po tehtnem premisleku”. S tem je nedvoumno
poudaril, da do podelitve odlikovanja bivšemu šefu udbe ni prišlo bodisi zaradi nevednosti ali
nepoznavanja prava in zgodovinskih dejstev, pač pa je do očitne kršitve ustave in zakona s strani
predsednika republike prišlo po njegovem tehtnem premisleku. To pa pomeni, da sta bili ustava
in zakon kršeni zavestno in premišljeno in prav ta izjava predsednika države posebej poudarja
protiustavnost in nezakonitost ter grobo vrednostno zanikanje ustavne ureditve in zakonov
oziroma pravnega reda, ki jih je dr. Danilo Türk storil s podelitvijo odlikovanja bivšemu šefu
Udbe. Iz te izjave očitno sledi tudi, da je bil prav tako plod “tehtnega premisleka” čas podelitve
odlikovanja bivšemu šefu udbe in sicer prav obdobje ob dvajseti obletnici padca Berlinskega
zidu.Torej je bila tudi izjemno velika politična škoda ugledu države Slovenije storjena načrtno - s
“tehtnim premislekom”, kar dodatno dokazuje utemeljenost obtožbe predsednika države dr.
Danila Türka pred ustavnim sodiščem zaradi kršitve ustave in zakona.
V javnosti obstaja močan sum o dodatnih vplivih na odločitev predsednika republike. Njegova
trditev, da je do podelitve odlikovanja prišlo na podlagi predloga policijske veteranske
organizacije Sever se je izkazala za neresnično, saj pristojni organ Severja o tej zadevi pred
podelitvijo odlikovanja sploh ni odločal. Predsednik republike se je posvetoval zgolj s
posamezniki iz te organizacije, večinoma tistimi, ki so očitno tudi sami sebe predlagali za
15
odlikovanje. V letih 1988, 1989 in 1990 je potekala javna in skupščinska preiskava o vplivu in
odgovornosti nosilcev takratnih političnih funkcij na aretacijo četverice, ki je bila julija leta 1988
obsojena pred vojaškim sodiščem v Ljubljani. Najvišji funkcionarji takratnega režima Milan
Kučan, predsednik CK ZKS, dr. Janez Stanovnik, predsednik predsedstva SRS in Miran Potrč,
predsednik skupščine SRS so javno zatrjevali, da niso bili seznanjeni z načrti Udbe za aretacijo
četverice in da na postopek niso imeli nobenega vpliva. Dokazovali so, da o nameravanih
aretacijah niso prejeli nobene predhodne informacije. Udba je pod vodstvom odlikovanca Ertla
pripravljala posebne opomnike za zaslišanja posameznih funkcionarjev pred skupščinsko
komisijo, s katerimi je navajala zaslišane k lažnemu pričanju (dokumenti so objavljeni v knjigi
Sedem let pozneje, izdala založba Karantanija 1995). Sum vpletenosti nosilcev takratnih funkcij
je v mandatu 1992 – 1996 preiskovala tudi Puklova preiskovalna komisija. Na zaslišanju pred to
komisijo je priča Milan Kučan pod prisego 11.12.1995 izjavila naslednje:
»Kar zadeva odgovornost, bi rad povedal dve stvari. Prvič, nisem odgovoren za aretacijo
četverice, nisem odgovoren za proces proti njim.« (priloga št. 19)
Iz CK ZKS, ki ga je vodil g. Milan Kučan, so skupščini SRS 14. julija 1989 poslali uraden dopis,
v katerem so zapisali:
»Na CK ZKS nimamo niti uradnih niti neuradnih zaznamkov komuniciranja z RSNZ oziroma
SDV v zvezi s tajno preiskavo v Mikro Adi, ker takšnih komunikacij z RSNZ in SDV niti v tej
zadevi niti sicer na Centralnem komiteju Zveze komunistov Slovenije nismo imeli.« (priloga št.
20)
Kasneje se je v različnih arhivih našlo preko 30 posebnih poročil, ki jih je SDV pripravljala za
Stanovnika, Kučana, Potrča in Marinca v času pred aretacijo četverice (pred nočjo med 30. in 31.
majem 1988) in po njej in ki so jih vpleteni ves čas dela obeh parlamentarnih preiskovalnih
komisij vztrajno tajili. Del teh dokumentov je objavljen v knjigi Osem let pozneje.
Da se aretacije političnih oporečnikov pripravljajo na najvišjih mestih, je mogoče sklepati iz
različnih uradnih zapisov najvišjih državnih in političnih organov ter magnetogramov tajnih
partijskoudbovskih srečanj v prvih mesecih leta 1988.
V magnetogramu z navodili Milana Kučana in Tomaža Ertla slovenski tajni politični policiji in
celotnemu policijskemu represivnemu aparatu z dne 15.4.1988, torej nekaj tednov pred
aretacijami in procesom proti četverici najdemo tudi naslednjo napoved odlikovanca Ertla:
»Zaznavamo nekatere špice, ki le preveč štrlijo in, ki motijo ta mir v slovenskem in
Jugoslovanskem prostoru. Postopoma bomo morali tudi z več represije, kot smo jo imeli doslej,
čeprav trdim, da jo je bilo v Sloveniji v zadnjem času več kot kjerkoli v Jugoslaviji...«
Teden dni pozneje, 22. aprila 1988 pa je desna roka odlikovanca Ertla, operativni šef SDV v
Sloveniji Eržen na seji Sveta SRS za varstvo ustavne ureditve, na kateri je sodeloval tudi
odlikovanec Ertl, dejal: »SDV sistematično spremlja aktivnost sovražnega in protisamoupravnega
delovanja v Sloveniji. Na osnovi stališč in sklepov Predsedstva SFRJ je SDV pripravila v letu
1986 poseben akcijski program, osredotočen na osrednja oporišča tega delovanja. Ta program je
SDV v marcu 1988 ponovno ažurirala….« (priloga št. 21)
Predsednik predsedstva SFRJ v letih 1988 in 1989 Raif Dizdarević je v knjigi Od smrti Tita do
smrti Jugoslavije (Sarajevo, 1999) zapisal:
16
»Zanimiv je tudi podatek, ki ga je na tem sestanku (26. maja 1988) navedel Janez Stanovnik.
Slovenska policija je izvedla tajno preiskavo pri nekem državljanu in ugotovila, da poseduje
stenogram Kučanove razprave in en vojaški dokument, ki je vojna tajna. Ni navedel, kdo je ta
oseba, vendar se je čez nekaj dni izkazalo, da gre za preiskavo v Mikro Adi, kjer je delal Janez
Janša in da je to najdeno pri njem.«
»Nekaj dni kasneje, 30. maja 1988 me je Kadijević obvestil, da je Državna varnost Slovenije
aretirala Janeza Janšo. Zahteval sem, da se takoj obvesti Dolanca in Kučana. Odgovoril mi je, da
sta oba že v toku – redno jih je obveščal slovenski sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl. ..
Dolanc mi je kasneje, kolikor se spomnim, rekel, da ga je o aretaciji Janše prvi obvestil Kučan.«
»Ker je kasneje M. Kučan trdil, da je za aretacijo zvedel šele od Kadijevića, sem to preverjal še
enkrat. Iz Državne varnosti zveznega sekretariata za notranje zadeve in Zveznega sekretariata za
ljudsko obrambo mi je bilo rečeno, da sta bila že več dni pred aretacijo o pripravah na akcijo
slovenske službe Državne varnosti obveščena Kučan in Stanovnik.«
»Kadijević mi je dejal, da je sodelovanje med poveljstvom JLA v Ljubljani in Slovensko
Državno varnostjo odlično. Posebej je pohvalil angažiranje ministra Tomaža Ertla.«
Vse pa ni ostalo le pri pohvalah. Ertl je od Predsedstva SRS za svojo vlogo pri zatiranju
demokratičnih in osamosvojitvenih teženj v Sloveniji 10. maja 1989 prejel iz rok dr. Janeza
Stanovnika visoko republiško odlikovanje, red republike s srebrnim vencem (danes se podobno
odlikovanje imenuje Red republike s srebrnim redom).
Predsednik skupščine SRS Miran Potrč je v posebnem pismu Kučanu, Stanovniku in Marincu
leto dni po začetku postopkov proti četverici razkril bistvo strategije slovenskega partijskega
vodstva v letu 1989:
»Edina trdna podlaga mora biti tudi opredelitev, da se hkrati enako odločno borimo na dveh
frontah (Milošević in njegova koncepcija Jugoslavije ter opozicija v Sloveniji).« (priloga št. 22)
Pri tem so proti slovenski demokratični opoziciji uporabljali mnoge metode dela SDV, ki jih je
Vrhovno sodišče RS leta 2002 razglasilo za kriminalne. Kot nasprotnika sta bila opredeljena tako
Milošević kot slovenska demokratična opozicija, dočim je bila JLA s svojim političnim
programom obrambe socializma in Jugoslavije obravnavana kot potencialni zaveznik.
Izjava dr. Danila Türka o “tehtnem premisleku” v prid odločitve za podelitev odlikovanja
bivšemu šefu udbe pomeni očitno javno omalovaževanje ustavnega reda, nezdružljivo s prisego
predsednika države. Poleg tega to ni osamljen primer, saj je dr. Danilo Türk med opravljanjem
funkcije predsednika republike večkrat dajal izjave, ki so pomenile negacijo ustavnih vrednot in
torej očitno omalovaževanje ustavnega reda. Med temi naj omenimo izjave o tragičnih žrtvah
političnega genocida – med žrtvami so bile dokazano tudi mnoge ženske – v Hudi jami kot
“drugorazredni temi”, ter njegovo kasnejše za predsedniško funkcijo nedostojno prevračanje
odgovornosti za to neevropsko izjavo na medije oziroma na “medijsko zlorabljanje te teme”. S
tem je bilo nedvoumno izraženo zanikanje človekovih pravic, ki so temelj slovenske ustave, saj
se doslednost spoštovanja človekovih pravic začne pri spoštovanju pravic tistih, ki se niti braniti
ne morejo več, kar jim je bila protipravno odvzeta tudi najbolj temeljna od vseh človekovih
pravic – pravica do življenja.
17
Pravno relevantna je tudi odločitev predsednika republike proti podpisu ukaza o postavitvi
veleposlanikov, med katerimi so bili dokazano ljudje, ki so veliko pripomogli k osamosvojitvi
Slovenije in ki so izpolnjevali vse pogoje za veleposlaniška mesta. Pri njih ni bilo »tehtnega
premisleka«, medtem ko se je ta zgodil kmalu zatem, ko je predsednik podelil odlikovanje
bivšemu šefu Udbe, ki je tiste, ki so pripravljali izhodišča za nastanek demokratične države ter
njeno osamosvojitev, ves čas nadzoroval, oviral ter jim sistematično in grobo kršil človekove
pravice.
Prav tako pravno pomembno - in z vidika spoštovanja ustavnih vrednot enako simbolno - je
dejstvo, da je “po tehtnem premisleku” bilo podeljeno odlikovanje bivšemu sekretarju za notranje
zadeve, ki je v času osamosvojitve ogrozil varnost države, medtem ko vse do smrti kljub
pravočasnim predlogom ni prejel odlikovanja nekdanji veleposlanik dr. Štefana Falež, ki je imel
namreč izjemne zasluge za to, da je prav Vatikan med prvimi priznal Slovenijo. Pri tem pa je
imel predsednik republike predlog za odlikovanje dr. Štefana Faleža na mizi že vse od začetka
mandata, torej več let, medtem ko uradnega predloga upravnega odbora združenja Sever za
podelitev odlikovanja Erlu sploh ni prejel, ker takšnega sklepa ta organ ni nikoli sprejel.
Predsednik republike je z izjavami, da je bilo odlikovanje podeljeno na predlog združenja Sever
(tega lahko zastopa le po statutu pristojni organ) dodatno zavajal javnost.
IX.
Predsednik republike dr. Danilo Turk je z visokim državnim odlikovanjem nagradil
bivšega šefa tajne politične policije Tomaža Ertla. Gre za osebo, ki je dokazano:
- odgovorna za mednarodne teroristične aktivnosti, s katerimi so se ogrožala nedolžna
človeška življenja
- odgovorna za množične kršitve človekovih pravic in temeljnih političnih svoboščin,
ki jih varuje 2 poglavje Ustave RS
- odgovorna za veleizdajo, ker pristojnim organom ni posredovala informacij o
razorožitvi TO
- odgovorna za uničenja velikega dela slovenske kulturne in nacionalne dediščine v
obliki arhivskih zapisov
- odgovorna za ogrožanja procesov demokratizacije in osamosvojitve, saj je odrejala
represivne ukrepe zoper njene nosilce ter pozivala predstavnike jugoslovanskih
represivnih organov, naj ukrepajo za zatrtje porajajočih se demokratičnih procesov
Na osnovi vsega naštetega je očitno, da je podelitev odlikovanja g. Tomažu Ertlu, nekdanjemu
vodji tajne politične policije, groba kršitev ustavnega reda in neposredna kršitev večine členov 2.
poglavja Ustave RS ter hujša kršitev zakona. Prav tako je očitna politična in materialna škoda
zaradi negativne simbolike te podelitve prav ob dvajseti obletnici konca totalitarizmov v Evropi.
Nesporna je objektivna vzročna zveza med funkcijo, dejanjem in posledicami – torej škodo,
povzročeno doma in v tujini. Prav tako pa je očitna tudi osebna odgovornost, zato so izpolnjeni
vsi formalni ustavno pravni pogoji za sprejem predloga za obtožbo predsednika države pred
Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in njegovo razrešitev s funkcije predsednika države.
18
Priloženo gradivo:
Priloga 1: Ukaz o podelitvi odlikovanja g. Tomažu Ertlu, Uradni list Republike Slovenije številka
96/2009
Priloga 2: Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. Ips 187/98 z dne 23. maj 2002
Priloga 3: Resolucija Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu, 2. april 2009
Priloga 4: Resolucija 1096, Parlamentarna skupščina Sveta Evrope
Priloga 5 Zapis razgovora o založitvi Izbora arhivskih dokumentov VOS OF in o opravljenem
pregledu fondov zgodovinskega arhiva RSNZ SRS, 6. junij 1989
Priloga 6: Magnetogram zapisa razširjenega kolegija RSNZ v Tacnu, 15. april 1988
Priloga 7: Priročnik za delo milice na področju varstva ustavne ureditve, junij 1985
Priloga 8: Zapisnik 33. seje Predsedstva SR Slovenije, 16. februar 1988
Priloga 9: Zapisnik 16. seje Sveta SR Slovenije za varstvo ustavne ureditve, 22. april 1988
Priloga 10: Lista delegatov in kandidatov 11. kongresa Zveze komunistov Slovenije, 22. - 23.
december 1989
Priloga 11: Stane Kavčič: Dnevnik in spomini 1972 - 1987, stran 325 - 329
Priloga 12: Rojstni dan Janeza Zemljariča, Nedeljski dnevnik, 24. januar 2010
Priloga 12 a: Intervju Mladina 50, 18. december 2009
Priloga 13: Intervju Janeza Stanovnika, Pobjeda, 9. april 1989
Priloga 14: Magnetogram sestanka zveznega, republiških in pokrajinskih sekretarjeva za notranje
zadeve, 17. januar 1989
Priloga 15: Magnetogram sestanka zveznega, republiških in pokrajinskih sekretarjev, 23. marec
1990
Priloga 16: Raif Dizdarević: Od smrti Tita do smrti Jugoslavije, stran 250
Priloga 17: Izjava Zbora za republiko, december 2009
Priloga 18: Resolucija, ki jo je sprejel kongres Evropske ljudske stranke v Bonnu, 10. decembra
2009
19
Priloga 19: Iz magnetograma zaslišanja Milana Kučana pred Preiskovalno komisijo o politični
odgovornosti posameznih nosilcev javnih funkcij za aretacijo, obsodbe ter izvršitev obsodb proti
Janezu J

28. januar 2010, ob 21:40:17
Rajko

y

28. januar 2010, ob 21:39:10
Rajko

Vsaka republika je pošiljala takrat v center svoje najboljše kadre. V Sloveniji so selekcijo teh kadrov opravljali Zdenka Kidrič, Edo Brajnik-Štefan in Ivan Maček. Naj jih nekaj napišem:
Aleš Bebler, Jože Brilej, Anton Vratuša, Prežihov Voranc, Bogo Gorjan, Tone Lah, Franc Kos, Drago Flis, Rade Trošt, Maks Kadunc, Milan Venišek, Slavko Zore, Ratko Močivnik, Drago Kunc, Sergej Kraigher, Stane Kolman, Vlado Mihalič, Mladen Devide, itd.

28. januar 2010, ob 21:38:46
Neznan

___Pa Lepo pooooozdravljeni !

Amen !

28. januar 2010, ob 21:36:13
Neznan

___TiTOva EVA !


__ojlADRIAdro___

28. januar 2010, ob 21:33:14
Rajko

Pardon, pozabil sem napisati. Za svoje odlično opravljeno delo je bil J.B. celo predlagan za odlikovanje, in ga je po 60 letih tudi dobil. In sicer iz rok Kurta Waldheima!?!? Kakšna ironija!

28. januar 2010, ob 21:29:20
Rajko

Res je postal čudaški slovenski politični sistem. Če bi Bučar podpisal odlok ali zakon o lustraciji, ne bi danes imeli niti enega politika, in še ogromno denarja bi nam ostalo. Je bil že takrat Bučar brihtna glavca, da je vedel, da brez politike in s preveč denarja, se pa ne moremo igrati samostojno državo. Pa naj napišem nekatere znane agente.
Kot najbolj znan je seveda na prvem mestu J. B. TITO, ki je bil, zdaj je že uradno dokazano, agent
KOMINTERNE. Še prej pa je bil kot podoficir avstroogrski obveščevalec na fronti proti Srbiji. Zelo dolgo
so celo obstajale v Vojnem arhivu JLA fotografije Tita, kot A-O podoficirja, ki stoji pod vešali z obešenimi srbskimi ujetniki. Te slike so bile kasneje uničene po direktnem ukazu ali komandi Nikole Ljubičića.

28. januar 2010, ob 21:27:31
dr.Tupko

Serbus kamerad Rajko,
"ispravak netočnog navoda"; NISO porabili v dveh urah 89.000€ za polet temveč toliko jim je prevoznik ZARAČUNAL. Koliko je bilo dejanskih stroškov in kje je razlika? To je temeljno vprašanje?

28. januar 2010, ob 21:27:15
Neznan

___RAFA !

Lahko te horuknem med ROGE, da si boš zapomniL mene "jebati" !

Jaz ti nisem kriv za mater, ki se je jebala kolk ji je pasalo !*

___ojlADRIAdro__

28. januar 2010, ob 21:27:03
Rajko

Komentar je kršil Pogoje komentiranja na spletnem portalu Delo, zato je bil izbrisan.

28. januar 2010, ob 21:15:59
Neznan

___TiTo PaTrIjA !*


__ojlADRIAdro___

28. januar 2010, ob 21:08:12
Neznan

____(SIM)_BOL komunizma !

28. januar 2010, ob 21:05:54
Neznan

___neznani * kvasi TESTO da bi kipniLo !

___T I T Ovi DUHOVI !

___ojlADRIAdro___

28. januar 2010, ob 21:03:34
jup

Komentar je kršil Pogoje komentiranja na spletnem portalu Delo, zato je bil izbrisan.

28. januar 2010, ob 20:31:19
Neznan

____POLAdreka *SS*ani, pola pa BALdreku !*


___ojlADRIAdro___

28. januar 2010, ob 20:11:32
Neznan

Udba ni bila kulturno društvo ampak zločinska organizacija. Zato si vsi njeni člani , predvsem pa voditelji, zaslužijo vse zaničevanje za svoja nagnusna dejanja.

28. januar 2010, ob 20:05:49
Zlatorog

Komentar je kršil Pogoje komentiranja na spletnem portalu Delo, zato je bil izbrisan.

28. januar 2010, ob 20:00:07
Neznan

Komentar je kršil Pogoje komentiranja na spletnem portalu Delo, zato je bil izbrisan.

28. januar 2010, ob 19:53:49
Murray

..če pa že bo tam, pa se lahko dogovorijo še za odlikovanje Mačka in Ribičiča. S tem pa bi bila dana podlaga za odlikovanje Adolfa Hitlerja! Nasezadnje pa je dal asfaltirati ceste v Sloveniji....

28. januar 2010, ob 19:52:16
Neznan

Komentar je kršil Pogoje komentiranja na spletnem portalu Delo, zato je bil izbrisan.

28. januar 2010, ob 19:52:00
Neznan

lovor | 28.01.2010 | 14:13:22
Zanimivo, da v anketi > 1/2 bralcev Dela meni, da je ustavna obtozba upravicena.

Meni je pretirana. Turkovo odlikovanje Ertlu je bil sicer velik kiks. ..........................................................
----------------------------------------------------
Predsednik države - ob vseh svetovalcih in obilici časa za premislek - ne sme delati kiksov.

28. januar 2010, ob 19:50:29
Neznan

Komentar je kršil Pogoje komentiranja na spletnem portalu Delo, zato je bil izbrisan.

28. januar 2010, ob 19:49:11
Neznan

___peče, peče......pa žge, kenede ?

28. januar 2010, ob 19:46:32
Neznan

Komentar je kršil Pogoje komentiranja na spletnem portalu Delo, zato je bil izbrisan.

28. januar 2010, ob 19:44:51
Neznan

Komentar je kršil Pogoje komentiranja na spletnem portalu Delo, zato je bil izbrisan.

28. januar 2010, ob 19:28:21
Neznan

Ko človek posluša JJ in kmečkega potrčka, ima občutek, da sta ravnokar v roke dobila potrdilo, da sta končala 1. razred devetletke...njunim besedam pa lahkov verjamejo samo tisti, ki se igrajo z lego kockami in odkrivajo svet barv...

28. januar 2010, ob 19:08:04
Neznan

Komentar je kršil Pogoje komentiranja na spletnem portalu Delo, zato je bil izbrisan.

28. januar 2010, ob 18:09:47
Slovan Maksim

Komentar je kršil Pogoje komentiranja na spletnem portalu Delo, zato je bil izbrisan.

28. januar 2010, ob 17:50:02
senior

Joj, kakšni reveži so nekateri naši politiki. Eno samo veliko stokanje in tožarjenje. Prenehajte že enkrat s takim načinom vodenja države in naredite nekaj za ubogo rajo! Butlni frdamani! S tožarjenjem poskušate prikriti svoje nesposobnosti. Prveč dobro vam gre v politiki, da bi opravljali delo, za katerega ste se izučili. V pravem življenju ni flancanja, ampak je treba trdo delati, če želiš preživeti.

28. januar 2010, ob 17:43:47
Neznan

Slovenska ustava daje predsedniku republike pristojnost podeljevanja odlikovanj.



Njegova odločitev pa je ali bo odlikoval vodjo represivne tajne policije ali ne

28. januar 2010, ob 17:32:12
Murray

baldrick | 28.01.2010 | 13:22:34
heh...

obramboslovec in strojnik obtožujeta profesorja prava?

očitno je potrebno narediti veliko hrupa, da se preglasi patrijo
----------------------------------------
..poden, da to je poden komentiranja...

28. januar 2010, ob 17:03:46
Neznan

Eno samo dvigovanje prahu in odvračanje pozornosti od svojih svinjarij! Na bruhanje me gre od vse te politike užaljene neveste, ki se jo gre Janša! Pa se sploh ne spuščam v to ali je Ertl to odlikovanje zaslužil ali ne.

28. januar 2010, ob 16:54:40
Drejc

Mene pa samo ena stvar zanima: kateri člen ustave je kršil in kako? Pa ne mi zdej govorit, da s tem, ko je dal odlikovanje načelniku tajne policije, ki je podpirala komunistični sistem in sistematično kršila človekove pravice in svoboščine. Točno: kateri člen, kako?

Da ne bo nesporazumov: Ertl ne bi smel bit odlikovan, pa tud če sam za preprečitev "mitinga resnice", ker ma dovolj drugega masla na glavi. Ampak jaz ne vidim, v čem je bila tu kršena ustava. Saj pa ja imamo predpise in kriterije, na podlagi katerih se predsednik odloči, ali so predlagani kandidati primerni za odlikovanja. Če so ti bili kršeni, lahko potem govorimo o kršitvi teh predpisov, o kršitvi ustave pa vsaj jaz zaenkrat ne vidim niti sledi. Napaka ja (in to gromozanska), ampak ali je to kršitev ustave? Še če greš čez cesto pri rdeči, ne gre za kršitev ustave, saj se ustava s tem ne ukvarja; gre pa seveda za kršitev cestno-prometnih predpisov.

Zato pa še enkrat: kateri člen ustave je bil kršen, v čem je bila kršitev?

28. januar 2010, ob 16:07:33
janezblair

Podpisniki, ki so bili člani ZK naj priložijo še fotokopijo!

28. januar 2010, ob 15:30:10
janezblair

...pa podpisniki, ki so bili člani ZK naj priložijo še fotokopijo članske izkaznice

28. januar 2010, ob 15:28:19
Neznan

Janko, do leta 1989 so iz gozdov še vedno prihajali partizani, od leta 1990 pa domobranci. Kakšna ironija, samo tako je, kaj čmo?

28. januar 2010, ob 15:19:15
Neznan

lovor | 28.01.2010 | 15:00:22
Zakaj pa: Bravo Tomaz Ertl?

Zakaj, zaradi uspešne akcije Sever in, ker stiočno prenaša vse ta žaljivke na svoj račun!

O CII pa nič kaj?

28. januar 2010, ob 15:14:46
Neznan

janko, kje si našel Stalina Hitlerja in Tita?
Hitler je temeljito propadel takoj, ko je vojno izgubil, Stalin in Tito pa sta vzdrževala svoj sistem do konca, torej ju sistem ni mogle preganjati. Po smrti se pa to težko počne.

Torej je vrdnostna preimerjava s konkretnim primerom popolnoma nesmiselna.
Sodba, da je bila neka organizacija zločinska, je tudi nesmiselna, ker organizacija so ljudje.
Pa bi jih bilo potrebno poloviti in kaznovati. Temu bi se reklo pravna doslednost.

28. januar 2010, ob 15:04:15
Neznan

Zakaj pa: Bravo Tomaz Ertl?

28. januar 2010, ob 15:00:22
Neznan

Dajte ljudje, katera tajna služba pa je dobrodelna organizacija??? Tudi SDV ali UDBA ( kakor komu drago ) ni bila "Karitas", morda Rdeči križ? Da ne govorim o tem kaj je počela CIA pa je tajna služba najbolj demokratične države na svetu. Koliko najhujših diktatorjev, ki so pobijali svoje ljudi je nastavila na oblast pa se noben ne spotakne obnjo

Skratka bravo predsednik Turk. Bravo Tomaž Ertl!!!!

Janša pa naj se že enkrat sprijazni, da ni več na oblasti ( morda bo imel več sreče na naslednjih volitvah v DZ ) in naj patološko ne zganja užaljenosti, kot Kalimero.

28. januar 2010, ob 14:56:08
Neznan

lovor | 28.01.2010 | 14:37:27

Prav zato gre, da ne bo prišlo "do usodnih norosti", do sedaj se jih je nabralo kar nekaj (spor z diplomatom iz Vatikana, ki je že imel madnarodne posledice, ipd.). Ampak tu gre za vprašanje, ali lahko oseba na takšni funkciji, krši ustavo oz. demokratične in občečloveške norme? Ker se to preprosto ne more zgoditi v demokratični državi s tradicijo, je to težko utežiti. Toda, ali si predstavljate, da bi npr. nemški predsednik odlikoval načelnika Stasija, ker ni (v skladu s tedaj veljavnimi predpisi v DDR) ukazal streljati na ubežnike na dan, ko je padla železna zavesa. Država DDR je takrat še obstajala in tako tudi zakoni. Za Nemce je to fantastika in odziv bi bil gotovo močan.

28. januar 2010, ob 14:48:15
Neznan

janko,

seveda ni bil primeren za odlikovanje. Ampak a je treba zato tega cirkusa, da se skusa nemogoce, to je odstavljat predsednika. Zame so volitve za postavljat in odstavljat predsednike in sem s se tako mizernim pripravljen potrpet, dokler ima mandat. Razen ce bi recimo pocel res usodne norosti.

28. januar 2010, ob 14:37:27
Neznan

neznan | 28.01.2010 | 13:59:49

Vsi tisti, ki imate kakršno koli dvom, ker Ertl ni pravnomočno kaznovan, pa naslednje... Tudi množični morilci, kot so Stalin, Tito, Hitler, Pot ipd. niso bili nikoli pravnomočno obsojeni, pa jih štejemo kot nosilce množičnih kršitev človekovih pravic. Da ne govorimo o izvajalcih, raznih šefih (tajne) policije ipd. Pri nas pa obstaja sodba, ki pravi, da je bila tajna policija zločinska organizacija in Ertl je bil njen šef - torej. Sedaj bodo padle maske in politiki (poslanci) se bodo morali izreči o tem, ali je oseba, ki je kršila človekove pravice oz. bila šef zločinske organizacije, tudi primerna za državno odlikovanje. Gre za osnovna načela demokracije in svet nas gleda. Ali bomo podobni Nemčiji (ki ne odlikuje ljudi takšnega kova- Stasi), ali pa Romuniji, kjer še vedno ljudje takšnega kova (sicer nižjega ranga) sodelujejo v politiki.

28. januar 2010, ob 14:30:14
Neznan

Niti v pravni dezeli kot je Slovenija ni mozno lulati proti vetru,saj bi bilo to protiustavno!!!

28. januar 2010, ob 14:13:47
Neznan

Zanimivo, da v anketi > 1/2 bralcev Dela meni, da je ustavna obtozba upravicena.

Meni je pretirana. Turkovo odlikovanje Ertlu je bil sicer velik kiks. Ampak to je eno od desetin njegovih odlikovanj vsako leto. Ki se mi niti kaj grozno pomembna ne zdijo- vsekakor ga sam nikakor ne bi obesil na steno namesto dobre slike.

To je meni tako kot ce bi kirurg, ki korektno ali odlicno izvede 80 operacij pri eni naredil usoden kiks in pacient umre. Ga je zato potrebno postavit na hladno, mu odvzet licenco? Zame je racionalen odgovor ne: je pa treba iz nesrecnega primera napravit lekcijo, da se isti kiks po moznosti ne bi ponovil.

Isto menim o Turkovem kiksu. Odstavitev predsednika je v demokraciji tako velika in izjemna stvar, da je tu zahteva pretirana.

Ne zdi se mi tako zaostrovanje ugodno ne za klimo v Sloveniji, ne za image obeh strank, ki to sprozata. Mislim, da bi imel tudi Jansa boljse moznosti, ce bi vodil umirjeno politiko in se osredotocil na argumentirano obravnavo bistvenih problemov drzave danes in jutri.

28. januar 2010, ob 14:13:22
tomo3

Lahko bi bilo smešno ko naš predsednik odlikuje nekoga za zasluge pri osamosvojitvi čeprav je ta nasprotoval osamosvojitvi pa ni.
Predsednik nam skuša pojasniti, da smo vsi zaslužni za to kar se je zgodilo tudi če so nekateri temu odkrito nasprotovali.
Če bi prevladali tisti ki so odkrito nasprotovali osamosvojitvi te niti na bi bilo. V tem primeru bi lahko takim pripenjali medalje, za zasluge, da do osamosvojitve ni prišlo.
Tako pa.....

28. januar 2010, ob 14:06:29
Neznan

Komentar je kršil Pogoje komentiranja na spletnem portalu Delo, zato je bil izbrisan.

28. januar 2010, ob 13:59:49
Neznan

...predsednik države je predsednik vsej državljanov....na žalost tou Türk neje...!!!...sicer sta pa on pa Ertl iz iste Kumrovečke bande, štero vodi šef old boysov Kučan ob klavirski spremlavi svoje z alkoholnimi hlapi prepojene ženičke...

28. januar 2010, ob 13:47:08
Neznan

baldrick | 28.01.2010 | 13:22:34 heh...

obramboslovec in strojnik obtožujeta profesorja prava?

očitno je potrebno narediti veliko hrupa, da se preglasi patrijo
+++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++

Lopov je lopov pa tudi če ima doktorat!

28. januar 2010, ob 13:45:42
Neznan

Tako je, v pravni, demokratični državi, ne smemo biti tolerantni do netolerantih (citat kulturne ministrice iz stranke Zares), sedaj pa lahko dodamo, ne smemo biti brezbrižni (tolerantni) do ljudi, ki so množično kršili človekove pravice.

28. januar 2010, ob 13:43:43
pomladno_čiščenje

Komentar je kršil Pogoje komentiranja na spletnem portalu Delo, zato je bil izbrisan.

28. januar 2010, ob 13:39:23
Neznan

Presednik države predstavlja državo, zato ni nepomembno, kaj dela oz. kaj počne. Če odlikuje osebo, ki je dokazljivo (množično) kršila človevekove pravice, potem to veliko pove o človeku, ki je to predlagal, še več pa o človeku (v tem primeru predsedniku), ki je to osebo odlikoval (pa pozabimo na zakonsko sporno odlikovanje). Ta oseba (predsednik) nas (državo Slovenijo) predstavlja v tujini in kako se bodo sedaj tuji (demokratični) politiki vedli do nas, oziroma do tako nekradibilne osebe. Ne gre se čuditi, zakaj smo na diplomatskem parketu zadnje čase večni poraženci (primer: Pahor v Vatikanu, odnos EU diplomacije pri rešitvi SLO-HR problemov ipd.).

28. januar 2010, ob 13:33:31
baldrick        

heh...

obramboslovec in strojnik obtožujeta profesorja prava?

očitno je potrebno narediti veliko hrupa, da se preglasi patrijo

28. januar 2010, ob 13:22:34
71 komentarjev
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej