Ti. Kr., Ka.L./STA
Ljubljana - O vetu na novelo zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Sloveniji, ki jo je v ponedeljek sprejel DZ, bo sicer na današnji izredni seji odločal državni svet. Po njihovem bi moral DZ zakon sprejeti po rednem in ne po skrajšanem postopku, opozarjajo pa tudi na finančne posledice omenjenega zakona.
Vlada je zakonsko novelo sicer pripravila z namenom, da 18 let po izbrisu državljanov nekdanje SFRJ celovito reši vprašanje izbrisanih. Novela ureja položaj tistih izbrisanih, ki niso bili upravičeni do dopolnilnih odločb in večinoma nimajo urejenega statusa. Določa tudi pogoje, pod katerimi lahko tujec, ki je bil na dan 25. junija 1991 državljan druge republike nekdanje SFRJ in ki dovoljenja za stalno prebivanje v naši državi še nima, pridobi dovoljenje za stalno prebivanje.
Novela določa tudi, v katerih primerih se šteje, da so imeli državljani drugih republik nekdanje SFRJ, ki so bili izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče tudi za nazaj.
Novela tudi določa merila za ugotavljanje izpolnjevanja pogoja dejanskega življenja v Sloveniji, na novo pa je urejena tudi izdaja dovoljenja za stalno prebivanje tudi za otroke izbrisanih. Besedilo vsebuje tudi določbo, po kateri se dovoljenje za stalno prebivanje ne izda osebi, ki ji je kot tujcu zavrnjena izdaja dovoljenja za bivanje.
Poslanci so ob obravnavi novele zavrnili predloge dopolnil, ki jih je vložil SDS in ki bi izbrisanim zaostrili pogoje za pridobitev statusa. V največji opozicijski stranki sicer že dolgo zagovarjajo potrebo po rešitvi vprašanja izbrisanih z ustavnim zakonom.
Zahtevo bo tik po vložitvi na novinarski konferenci ob 15. uri predstavil poslanec SDS Branko Grims.
Odziv Zares in LDS
Vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem je dejala, da je predlog za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o izbrisanih "nekorekten, nepotreben in popolnoma nesmiseln". Prav tako je Oražmova mnenja, da mora zakonitost referenduma preučiti ustavno sodišče. "Gotovo bo potrebno, da zakonitost referenduma preuči ustavno sodišče," meni Cveta Zalokar Oražem. Izrazila pa je upanje, da bo šlo tokrat brez procesnih napak, ki so se pojavile v času priprav na referendum leta 2004.
Sicer pa Zalokar Oražmova meni, da se je javno mnenje že precej spremenilo od zadnjič, ko smo imeli priložnost o tem vprašanju odločati na referendumu. "Ljudje menijo, da je zadevo treba urediti in da je to madež iz preteklosti, ki ga je potrebno popraviti," ocenjuje vodja poslanske skupine Zares.
V LDS pa zahtevo opozicijskih strank po zakonodajnem referendumu ocenjujejo kot nedostojno demokratične Slovenije. V sporočilu za javnost so zapisali, da sprejet zakon celovito ureja perečo problematiko in ureja status izbrisanih. "Z zakonom zapiramo področje, ki je bilo predolgo predmet političnih špekulacij, sejanja populizma in pritlehnega politikantstva," so še zapisali in dodali, da ko gre za urejanja statusa ljudi, katerih osnovne človekove pravice so bile kršene, so zahteve po zakonodajnem referendumu neutemeljene, neprimerne in obsojanja vredne. Zato tudi pozdravljajo odločitev Državnega sveta, ki je danes zavrnil veto na sprejeti zakon o izbrisanih, zaključuje LDS v svojem sporočilu.