Janez Janša: Nad sodnico Turkovo ni samo modro nebo

SDS zahtevala odškodnino zaradi vpliva sojenja na parlamentarne volitve 2014, a protipravnosti ravnanja sodnikov ni dokazala.
Objavljeno
23. maj 2018 13.10
Posodobljeno
23. maj 2018 20.14
V SDS so zatrjevali, da je stranki z obsodilnimi sodbami, ki jih je ustavno sodišče razveljavilo, in zaporom predsednika SDS narejena velika politična in posledično premoženjska škoda. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Ljubljana – Tožbeni zahtevek, s katerim je SDS od države terjala skoraj 900.000 evrov odškodnine zaradi vpliva sojenja v aferi Patria na državnozborske volitve 2014, ni utemeljen. Tako je odločilo ljubljansko okrožno sodišče, ki je tožbo zavrnilo v celoti, saj SDS ni dokazala protipravnosti ravnanja sodnikov v procesu Patria.
 
V SDS vztrajajo, da je stranki z obsodilnimi sodbami, ki jih je ustavno sodišče razveljavilo, in zaporom predsednika SDS Janeza Janše narejena velika politična in posledično premoženjska škoda, in to namerno. Janša je, zaslišan kot priča, na sodišču zatrdil, da je šlo za politični proces, ki da je vplival na državnozborske volitve leta 2014, pa tudi na volitve leta 2011. »Vsi pomembni dogodki v tem procesu so se sinhrono odvijali v času, ko se je pripravljalo volilno kampanjo in volitve,« je dejal na sodišču, prepričan, da je bilo del te zgodbe tudi njegovo prestajanje zaporne kazni, ki jo je nastopil 20. junija 2014, saj so ga »24 dni pred državnozborskimi volitvami poslali v nezakonit zapor«.

Pravnomočna sodba v zadevi Patria je bila, kot je znano, razveljavljena na ustavnem sodišču predvsem zaradi ne dovolj konkretiziranih znakov kaznivega dejanja sprejemanja oziroma dajanja obljube nagrade. Primer je ustavno sodišče vrnilo v ponovno odločanje na prvo stopnjo, a epiloga ni dobil, saj je pregon absolutno zastaral.
 

SDS trdi, da je škoda velika


Z afero Patria naj bi največji opozicijski stranki nastala velika materialna škoda, ki se je ne da niti oceniti, je sodišče prepričeval Janša in razložil, da se parlamentarne stranke financirajo iz državnega proračuna glede na število glasov in da je bila razlika med tem, koliko glasov bi lahko dobili na volitvah, in tem, koliko so jih dobili. V izračunih so upoštevali le del škode, 886.257 evrov z obrestmi, kolikor SDS zahteva s tožbo, pa je po Janševi oceni najmanjša ocenjena škoda za moten volilni postopek, poleg tega pa je šlo po njegovem celo za ukradene volitve.

Razpravljajoča sodnica Metka Turk je po Janševem zaslišanju zavrnila večino predlaganih dokazov ter zaključila dokazni postopek, kar je pooblaščeni odvetnik SDS Franci Matoz takrat ocenil kot kršitev postopka, zato je sklepati, da se bo SDS zoper sodbo pritožila. Odziva Matoza nam danes ni uspelo dobiti, saj se na naše klice ni odzval.

»Okrožno sodišče v Ljubljani je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek SDS, saj ta ni dokazala protipravnosti ravnanja sodnikov vseh treh stopenj v kazenski zadevi predsednika SDS. Okrožno sodišče je ugotovilo, da že osrednji element odškodninske odgovornosti države, to je protipravnost, ni podan,« so odločitev sodišča povzeli na državnem odvetništvu.
Ravnanje nosilca oblasti oziroma javnih pooblastil je namreč protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti, pri presoji, ali je bilo ravnanje sodnikov v procesu Patria protipravno, pa je sodišče izhajalo iz narave njihovega dela. Pojma protipravnosti ni mogoče enačiti z vsemi razlogi, zaradi katerih je bila sodna odločba spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi ali ustavno pritožbo.

Za protipravno ravnanje gre takrat, ko sodnik ni uporabil povsem jasne določbe zakona ali če je predpis namerno razlagal v nasprotju z ustaljeno sodno prakso, torej le v primeru grobih kršitev sodniške dolžnosti – samovolje pri razlagi (materialnega in procesnega) prava, v primeru očitne napačnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja, zlorabe oblasti, korupciji in podobnem. V konkretnem primeru pa sodnikom okrajnega, višjega in vrhovnega sodišča po mnenju sodnice Turk ni mogoče očitati protipravnosti zaradi napačnosti pri razlagi kazenskega materialnega prava.


 

Janša s tožbo nad sodnike


Sodba še ni pravnomočna, saj lahko stranke zoper njo vložijo pritožbo v 30 dneh od prejema pisnega odpravka sodbe. Da se bo SDS pritožila, je sklepati tudi iz Janševega odziva na twitterju na informacijo, da je sodišče tožbo zavrnilo: »Vložili smo jo proti tistim, ki so dokazano krivo tožili in sodili. Res pa jih je aktualna oblast (in ne država, kar smo vsi mi) ščitila. Sodnica sploh ni izvedla resnega dokaznega postopka. A nad sodnico Turkovo ni samo modro nebo.«

Zaradi primera Patria odškodnino zahteva tudi Janša, ker je, pravi, šlo za nezakonit postopek in nezakonito prestajanje zaporne kazni, škoda pa mu je bila povzročena zavestno in namerno.

S tožbo terja 901.119 evrov tako od Republike Slovenije kakor neposredno od nekdanje tožilke in štirih sodnikov, ki so sodelovali v postopku: nekdanje državne tožilke in zdaj odvetnice Branke Zobec Hrastar, avtorice obtožnega predloga, okrajne sodnice Barbare Klajnšek, ki je na prvi stopnji obsodila Janšo, Antona Krkoviča in Ivana Črnkoviča, višjega sodnika Milana Štruklja, ki je bil predsednik senata višjega sodišča (ta je potrdil obsodilno sodbo), ter vrhovnih sodnikov Vesne Žalik in Branka Masleše. Žalikova je bila poročevalka v senatu, ki je odločal o zahtevi za varstvo zakonitosti in potrdil obsodilno sodbo višjega sodišča, pozneje pa še zastaranje primera, senatu pa je predsedoval nekdanji predsednik vrhovnega sodišča Masleša.

Postopek je v fazi odgovorov na tožbo; kdaj bo sodišče tožbo začelo obravnavati, še ni znano.