Janez Petkovšek, Ljubljana
Ljubljana – »Gospod Čerin, ali po aretaciji Mihaela Karnerja, ki jo je izvedla ameriška agencija za boj proti drogam, tudi vi mislite, da je vseeno, od kod denar investitorjem gradbenih projektov v Ljubljani, še posebno tistih, ki jim je novi prostorski načrt spremenil namembnost?«
To je le eno najbolj neprijetnih vprašanj, ki jih je podžupanu Alešu Čerinu v funkciji začasnega župana v zvezi s pripravo podrobnega občinskega prostorskega načrta za gradnjo stanovanjske soseske zgoraj omenjenega zasebnega investitorja na območju Tovila v imenu SDS in mestne komisije za pobude občanov postavil svetnik Anže Logar. Čeprav je to storil že 12. januarja, še vedno ni dobil pojasnil oziroma stališč. Nam pa so odgovore poslali v ponedeljek, le nekaj ur pred iztekom roka po zakonu o medijih.
Neprijetna namigovanja
Kot je razvidno iz dopisa, ki je bil javno objavljen v gradivu za januarsko sejo mestnega sveta, gre za zadevo, ki se je začela razvijati po seji sveta 4. julija lani, ko je sprejel dopolnjeni osnutek odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 173 Tovil. Sledil je »nepooblaščeni posek dreves na območju tega OPPN, ustanovili so Civilno iniciativo za ohranitev Viškega gozdička, komisija za pobude občanov pa je dobila dopis s prošnjo za ohranitev zelenega klina v tem delu Ljubljane«. Ker so mediji medtem objavili več prispevkov, v katerih so navajali, »da zemljišče pripada dvema poštnima nabiralnikoma v Liechtensteinu (Velinvestment in Nipl), katerih zastopnik je Mihael Karner, zatem pa, da ga je januarja letos aretirala ameriška agencija za boj proti drogam DEA in da je vsem njegovim podjetjem »skupno, da so v lasti nabiralnikov iz davčnih oaz in da so denar nalagala v sumljive nepremičninske projekte, pri katerih naj bi jim velikodušno pomagale lokalne oblasti«, je Logar postavil več vprašanj.
Tako ga zanima, ali gre v primeru OPPN Tovil za »sumljiv nepremičninski projekt«, kot piše v medijih. Sprašuje se še, ali »velikodušno pomoč lokalnih oblasti« lahko pripišemo tudi aktivnostim MOL in njenih predstavnikov, ko je šlo za pripravo OPPN za Tovil.
Zatem na podlagi dopisov skupine lastnikov z Gerbičeve 98 sprašuje načelnika mestnega oddelka za urejanje prostora Mirana Gajška, ali jih je 8. decembra 2008, ko jim je odgovarjal na pobudo, zavajal oziroma jim zamolčal podatke o pobudah drugih potencialnih investitorjev. Pri tem ga podrobno zanima, s kom vse se je sestajal on ali drugi predstavniki mestne uprave, kdaj in zakaj (omenja Mihaela Karnerja, Adrio Domus, Danila Slivnika, Zorana Jankovića). Sumi, da ni bilo enakopravne obravnave vseh prizadetih. Prvi so bili menda povabljeni na sestanke, drugi pa da so bili omejeni le na pošiljanje predlogov in pripomb po elektronski in navadni pošti ter na spletno stran MOL.
Ker s plačilom komunalnega prispevka v vrednosti 3,35 milijona evrov MOL s podjetjema Velinvestment in Nipl vstopa v posel, so v svetniški skupini SDS pred sprejetjem dnevnega reda lanske julijske seje mestnega sveta predlagali umik točke. Prepričani so bili, da bi Urad RS za preprečevanje pranja denarja pred tem moral preučiti izvor denarja. Janković jih ni upošteval, temveč je (svojim) svetnikom namignil, naj umika ne podprejo. Ti so ga poslušali, tako da je SDS opozorilo »o dvomljivem lastniškem zaledju investitorjev« lahko še enkrat ponovila le med razpravo. Župan jih je zavrnil še enkrat z argumentom, da zanj ni pomembno, kdo je lastnik nabiralnika.
Je šlo za pranje denarja?
Glede na nova dejstva v tej zadevi SDS Čerina znova sprašuje, ali je pred sprejetjem predloga OPPN za območje Tovil, ki naj bi na sejo mestnega sveta prišel junija letos, pripravljen prositi Urad RS za preprečevanje pranja denarja za preverbe, ki bi svetnikom dale verodostojne informacije za dokončno odločitev.
Slišati hoče še, kako ocenjuje pobudo Civilne iniciative za ohranitev Viškega gozdička, da MOL skupaj z okoliškimi prebivalci in podjetji odkupi zemljišče in ga iz Urbane oaze spremeni v Zeleno oazo ter ga vključi v kandidaturo za osvojitev zelene prestolnice 2014.
Na mestnem oddelku za urejanje prostora so na vprašanje, ali gre pri Tovilu za sumljiv nepremičninski projekt, zapisali, da občina pri pripravi prostorskih aktov »nima pristojnosti preverjati delovanja subjektov, ki dajejo pobude za prostorski razvoj mesta, prav tako pa ne sodi o legalnosti njihovega delovanja«. To je po njihovem prepričanju naloga policije, tožilstva in sodišča.
Odgovori MOL
Zanikali so tudi, da je lokalna oblast velikodušno pomagala investitorju. Priprava OPPN po njihovih izkušnjah traja poldrugo leto, v primeru Tovila pa je bil sklep o začetku priprave načrta sprejet januarja predlani, predlog dokumenta pa da bo izdelan predvidoma do poletja letos.
Izognili pa so se vprašanjem s kom, kdaj in kolikokrat se je sestal Miran Gajšek. Piše le, da oddelek ne more zavrniti posameznih strank, ki želijo podrobneje predstaviti svoje predloge in pripombe oziroma dobiti informacije o posegih v prostor.
Da bi Gajšek zavajal pobudnike z Gerbičeve 98, na oddelku zanikajo, češ da so pripombe na javno razgrnjeni predlog OPN MOL začeli strokovno obdelovati šele leta 2009. Enako zavračajo namig, da bi kogarkoli obravnavali neenakopravno, saj so bila merila za upoštevanje pripomb izključno strokovna.
Gajšek je priznal, da se je 4. julija lani in 5. januarja dvakrat sestal s Karnerjem, pri čemer sta se pogovarjala le o pripombah drugih k načrtu za Tovil. Pred junijsko obravnavo predloga OPPN Tovil na seji sveta urada za preprečevanje pranja denarja MOL ne namerava prositi za mnenje o investitorju, češ da to ni njihova naloga.
Pobudo civilne iniciative za odkup gozdička ima za smiselno le, če bi v prihodnosti spremenili namensko rabo in rekonstruirali južno ležečo industrijsko cono v stanovanjsko ali podobno rabo, s čimer bi za ta stanovanja zagotovili potrebne parkovne površine. Sedanjim prebivalcem na južni strani Gradaščice pa sporoča, da je nov park načrtovan v bližnjem športnem parku Svoboda.