Kar 293 kilometrov državnih cest je še vedno makadamskih

Neasfaltiran je še vsak 16. kilometer regionalne ceste, glede na predvidne načrte pa bodo preplastitve trajale še 20 let.

Objavljeno
25. september 2016 21.18
Janoš Zore
Janoš Zore
Sevnica – Regionalna cesta med Šentjurjem in Sevnico je bila leta 2008 predlagana za traso tretje razvojne osi. Devet let pozneje je 1,2-kilometrski odsek še vedno makadamski. In kot takšen še zdaleč ni edini v državi. Od skupno 5925 kilometrov glavnih in regionalnih cest jih je namreč makadamskih še vedno 293 kilometrov.

Direkcija jih namerava letos asfaltirati dobrih 15 kilometrov, kar pomeni, da bo ob tej dinamiki za asfaltiranje vseh potrebovala skoraj dvajset let. Po podatkih direkcije za infrastrukturo med glavnimi cestami, ki povezujejo središča regionalnega pomena, ni odsekov brez asfaltne prevleke. Drugačna je zgodba pri regionalnih cestah, ki povezujejo središča lokalnih skupnosti in so razdeljene v štiri kategorije. Od skupaj 5117 kilometrov jih je makadamskih namreč še vedno 5,7 odstotka.

Med regionalkami prvega reda je edini makadamski odsek Brezovica–Kanižarica v dolžini 8,8 kilometra, med regionalkami drugega reda je neasfaltiran 1,2-kilometrski odsek med Planino pri Sevnici in Sevnico. Vsi drugi makadamski odseki, skupno jih je na 36 regionalnih cestah 42, so na regionalnih cestah tretjega reda ali turističnih cestah.

Neasfaltirani rekorder po dolžini je 26,1 kilometra dolg odsek med Grdo Drago in Pudobom, v bližini ali na makadamskih odsekih pa direkcija največjo gostoto prometa zaznava na cesti Mlačevo–Plešivica, ki jo na števnem mestu v Velikem Mlačevem v povprečju prevozi 2880 vozil na dan.

»Cilj direkcije je preplastiti oziroma modernizirati vsa makadamska vozišča, za kar bo treba v prihodnjih letih nameniti približno 30 milijonov evrov,« so za Delo pojasnili na direkciji. Kot pravijo, je za modernizacijo v letu 2017 namenjenih 7,6, v letu 2018 pa 6,9 milijona evrov.

Prenova traja več kot 20 let

Primer počasnosti pri preplastitvi makadamskih medregijskih odsekov je povezovalna cesta med Kozjanskim in Posavjem. Prve zamisli za asfaltiranje ceste Planina pri Sevnici–Sevnica segajo v leto 1975.

Država je projekt uvrstila v program investicij leta 1996, pojasnjujejo na direkciji: »Od štiri kilometre dolgega makadamskega pododseka je bilo doslej obnovljenih približno 2,8 kilometra in porabljenih blizu tri milijone evrov. Zadnja dela so potekala leta 2013.«

Razpis še ta mesec

Ureditev zadnjega 1,2-kilometrskegega makadamskega odseka, ki poteka v strmi plazoviti globeli, kjer se v cesto zajeda tudi potok Sevnična, bo stala od 2 do 2,4 milijona evrov. »Predvidena je širitev ceste, oporni in podporni zidovi, stabilizacija brežin in manjših plazov, propusti, delno urejanje potoka in varovalne ograje. Razpis za izvedbo bo objavljen v tem mesecu ali oktobra, ko se bo prenova tudi začela. Zaključek del je načrtovan v prvi polovici leta 2018. Sredstva so zagotovljena.«

Sevniški župan Srečko Ocvirk, ki je že leta 2011 v skupni izjavi s Šentjurskim kolegom Markom Diaciem državo pozval k hitrejšemu vlaganju v cestno infrastrukturo, pravi, da je to tipičen odnos države do bolj odmaknjenih krajev, »kjer potrebujemo razmeroma malo, a tudi tega ne dobimo. Cesta poseže v slabo dostopna pobočja in pomeni pomembno razvojno pot. Hkrati pa prometno razbremeni Zidani Most, ki je za tovorni promet praktično zaprt.« Krajani Planine pri Sevnici so cesto protestno zapirali že pred desetletjem: »Dnevne migracije je po tej cesti malo, veliko pa je tranzitnega prometa. Iz Posavja v Maribor je to relativno kratka pot.« Na najbližjem števnem mestu, v Podgorju, so na dan zabeležili povprečno 524 vozil, med njimi 7 avtobusov, 62 lažjih tovornjakov in 18 tovornjakov, težjih od sedem ton.

Cesta prvega reda ni prioriteta

Podobno zgodbo kot v Planini pri Sevnici imajo v Podkumu, kjer so prebivalci litijske, radeške in zagorske občine leta 2011 zbrali 2000 podpisov za ureditev dveh cest, ki čez Sopoto povezujeta Veliko Presko in Podkum.

Zagorskemu županu Matjažu Švaganu so asfalt med Podkumom in Sopoto (2,2 kilometra je še vedno makadamskih) obljubljali že velikokrat. »Ta cesta je bila nekoč lokalnega pomena. Ko jo je občina asfaltirala do vrha Podkuma v prvih letih samostojnosti države, so upravljanje prenesli na državo. Vse od takrat cesta, ki je najbolj pomembna zaradi možnosti obvoza iz Zagorja proti Posavju, ni bila preplastena. A projekt je zdaj narejen (uvrščen je med 17 odsekov, ki bodo vsaj deloma izvedeni v letih 2017 in 2018), začenja se odkup zemljišč.«

Edini odsek regionalne ceste prvega reda, ki še ni asfaltiran, je po podatkih direkcije dolg 8,8 kilometra in povezuje Črnomelj s Kočevjem. Pred desetletji je po tej poti potekala celo avtobusna proga, zdaj pa je v izjemno slabem stanju in jo večina potnikov obvozi po štiri kilometre daljši cesti skozi Stari trg ob Kolpi.

»Z državo se največ pogovarjamo o tretji razvojni osi, ki je naša prioriteta. Ta makadamska cesta je zamrla in ni več tako aktualna,« pravi direktorica črnomaljske občine Tamara Potočar: »Glede makadamskih cest si želimo predvsem ureditve 1,6-kilometrskega odseka ceste med Vinico in Starim trgom ob Kolpi, ki je bila v večji meri že prenovljena.« Stokilometrska obkolpska turistična ceste Med Faro in Podzemljem pa je na drugih delih asfaltirana.