Se boste udeležili shoda za ohranitev javnega zdravstvenega sistema?

Odgovarjajo: Jure Apih, Igor E. Bergant, Dušan Jovanović, Dijana Zajec, Ivan Štuhec, Irena Štaudohar, Mateja Kožuh Novak.

Objavljeno
24. junij 2013 16.34
R. N., Nedelo
R. N., Nedelo
Jure Apih, publicist

Zdravniki so bogovi, sestre so angeli. Najbolj nadarjeni dijaki (in dijakinje) se praviloma odločajo za najzahtevnejši študij, najbolj srčna dekleta (in fantje) pa za najtežji in najbolj nesebičen poklic. Vendar so bogovi še iz časa, preden je na Olimpu enopartijski sistem zavladal, takšni in drugačni. Nobena človeška strast ali pregreha jim ni tuja in to, da se lahko z našimi življenji »igrajo«, jim še ne zagotavlja božanskosti. Upor Hipokratovih vernikov je zmaga vesti in poslanstva. Če jim smrtniki ne bomo sledili in jih podprli, nas bo s pogumnimi uporniki vred odplaknilo v Had.

Igor E. Bergant, novinar

Ne, ker gremo z družino na tradicionalni letni piknik našega Judo kluba Šiška. Gre za majhno društvo z velikim srcem, v katerem »mehko pot« učijo s trdim delom in v katerem skromnost članice in člane bogati. Kjer so najbolj vredne vrednote. Sicer pa javni zdravstveni sistem podpiram. Kakor podpiram takšne njegove reforme, ki bodo izboljšale njegovo učinkovitost, dostopnost za vse, solidarnost, poštenost in preglednost. Sicer pa vsem bralkam in bralcem čestitam za dan državnosti. To je država vseh nas in skrajni čas je, da z njo primerno – se pravi odgovorno – tudi ravnamo. Tega nihče ne bo počel namesto nas.

Dušan Jovanović, režiser

Pobuda zdravnikov govori o reševanju zdravstva pred kolapsom. SSKJ kolaps definira takole: 1. nenadna telesna slabost zaradi nezadostnega krvnega obtoka, 2. prostorninsko zmanjšanje votlih organov, zlasti pljuč; upad, sesedanje. Očitno je ta kolaps smrtno nevaren. Če kolapsira zdravstvo, bomo kolapsirali tudi pacienti. Seveda smo vsi za to, da se kolaps zdravstva, ki skrbi za naše zdravje, prepreči. Ampak politična in ekonomska nesoglasja se pojavljajo pri konkretnih zamislih, kako to doseči. Prvo in največje navzkrižje interesov je vprašanje, ali naj za osnovno zavarovanje skrbi le nacionalna zavarovalnica ali tudi zasebne. V tej točki se različne ideje zapletejo v gordijski vozel, ki ga bo težko razvozlati. Ali ga bo kdo presekal, še preden bomo vsi kolapsirali?

Diana Zajec, novinarka


Slovensko zdravstvo je, kljub določenim odstopanjem, posameznim slabim izkušnjam in zdajšnjim urgentnim apelom za njegovo rešitev iz krempljev nepreglednosti, nečednosti in nedosledne urejenosti, strokovno dobro, marsikje in marsikdaj vrhunsko. Po drugi strani pa ne more nihče več dvomiti o resnici, ki se zrcali v posledicah 20-letnega krmiljenja zdravstvenega sistema. To je, preveč politikantsko usmerjeno, pripomoglo k razraščanju nepravilnosti, ki dobivajo izraz v zdajšnjih težavah, pa naj gre za zdravnike družinske medicine ali, denimo, za vse manjši nabor pravic zavarovancev. Zdravstvena politika je podlegala poljubnim in politično všečnim potezam. Očitno smo prišli v fazo, ko je treba reči: mat. Politiki, ne prebivalstvu. Če ne gre drugače, na ulici. Diplomatske poteze se niso obrestovale.

Ivan Štuhec, teolog

Ne, ker bi moral posebej za to v Ljubljano.

Irena Štaudohar, novinarka

Želijo nas prepričati, da je javno zdravstvo nepotreben privilegij, ostanek preteklih časov. A to ni res. Gre za pravico, za katero se je treba boriti. Država bi morala najprej ustaviti korupcijo v zdravstvu, razkriti anomalije, ki se pojavljajo pri javnih naročilih. Denar očitno je, vendar odteka v zasebne in korporacijske roke, kar oblastnikom in njihovim znancem, ki bogatijo z javnim denarjem, očitno ustreza. Pri vsej stvari ne gre toliko za varčevanje kakor za vzpostavljanje neoliberalne ideologije. Zato bi se morali demonstracij udeležiti vsi in potekati bi morale enkrat na teden! So si pa žal organizatorji izbrali napačen dan, saj bo Ljubljana v torek prazna.

Mateja Kožuh Novak, zagovornica pravic starejših

Bom. Načrtno rušenje javnega zdravstvenega sistema, da si lahko zdravniki polnijo mošnje, da lahko tisti, ki imajo denar, pridejo takoj na vrsto, čeprav to ni nujno, je ena najbolj žalostnih zgodb slovenske »demokratizacije«. Kot vsaka zgodba ima tudi ta bumerang: v gonji za dobičkom bodo tisti, ki imajo denar, hodili na nepotrebne preiskave in operacije, za zdravniki bodo začeli tekati advokati, žal pa bodo ljudje brez sredstev vse bolj potisnjeni vstran. K sreči prebivalci Slovenije vemo, kaj je javni zdravstveni sistem. Stopiti moramo skupaj in pritisniti na tiste, ki odločajo. Zelo sem vesela, da je pobuda prišla iz zdravniške srenje, kar kaže, da se tudi njim obračajo želodci ob tem, kakšno postaja slovensko zdravstvo pod taktirko neoliberalcev.