Tiskane izdaje
Ljubljana, Koper – Ker davka na nepremičnine še ni, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) pa ni več, občinske finančnike skrbi, kako se bodo polnili proračuni. NUSZ je kot izvirni prihodek prinašal občinam okoli desetino prihodkov, v mestnih občinah še več.
Slovenske občine porabijo okoli dve milijardi evrov denarja za svoje delovanje. Nekatere sploh niso imele NUSZ, druge so z njim zbrale tudi 184 milijonov evrov – skoraj desetino vseh sredstev. Ves ta denar so namenjali za naložbe in razvoj, zato je ta prihodek sodil med najdragocenejšega, je povedal Miloš Šenčur, sekretar Združenja mestnih občin Slovenije. Pri mestnih občinah je bil delež v proračunu še višji in je znašal 14 do 19 odstotkov realiziranih prihodkov. Ker se zgodba z nepremičninskim davkom zapleta, začenja odgovorne v občinah skrbeti.
Izolski župan Igor Kolenc že razmišlja o kreditu: »Vse kaže, da se bomo morali v kratkem zadolžiti s premostitvenim kreditom. V tem času smo že pripravljali odmere in jih nekoliko kasneje s pomočjo Dursa pošiljali zavezancem. Lani smo zbrali 1,58 milijona evrov, to je 9,6 odstotka realiziranih prihodkov proračuna. Pravne osebe so prvi obrok plačevale maja, fizične pa junija meseca. Zdaj pa v drugi polovici marca še ne vemo, koliko tega prihodka bomo dobili in kdaj. Ker tako težko načrtujemo odhodke, bomo morali najeti premostitveno posojilo«.
Občine se bodo zadolževale po krivdi države
Če pride do začasnega izpada določenih prihodkov, je občinam omogočeno likvidnostno kratkoročno zadolževanje, vendar bi morale dolg vrniti še v istem koledarskem letu. V teh primerih občina ne potrebuje soglasja ministrstva za finance. Lahko najame posojilo do največ pet odstotkov zadnjega sprejetega proračuna. V Izoli že načrtujejo kratkoročno zadolžitev za en milijon evrov.
Izola ni edina. Piranska občina je lani z NUSZ dobila 3,3 milijona evrov (14,2 odstotka vseh realiziranih prihodkov). Trenutno še nimajo težav, toda gospodarske družbe so prva plačila ponavadi nakazala junija. V Piranu se bojijo, da bi bilo najemanje kratkoročnih posojil kar visok strošek. Če prihodkov ne bo, bi občine morale ustaviti prevzemanje načrtovanih obveznosti. V Novi Gorici so lani dobili za 3,55 milijona evrov od nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč ali 11 odstotkov prihodkov. »Predvidevamo, da NUSZ v prvi polovici leta ne bomo prejeli, obstaja celo možnost, da letos sploh ne.«
V koprski občini so lani dobili za 11,7 milijona evrov, to je 20 odstotkov proračuna. »Čakamo na odločitev ustavnega sodišča. Upamo, da bo res razsodilo do konca meseca. Trenutno še nimamo likvidnostnih težav, zagotovo pa prinaša likvidnostne in vsebinske spremembe. Davek je manj obremenil Luko Koper in veliko bolj občane. V celoti bomo dobili manj sredstev,« povedo v Kopru. V Ljubljani so od skupnih 261 milijonov evrov z NUSZ zbrali 49,55 milijona evrov ali 19 odstotkov proračuna. Enajst županov mestnih občin je že lani zahtevalo, naj se ohrani NUSZ kot edino omembe vredno izvirno javno dajatev, ki občinam zagotavlja vsaj relativno finančno avtonomijo. To naj bi ohranili, vsaj dokler ne dosežejo soglasja vseh deležnikov glede ključnih dilem v zakonu.
Skupnost občin Slovenije, ki je vložila ustavno presojo o določbah zakona o nepremičninskem davku, pa je predlagala, da bi v primeru zadržanja tega zakona sodišče določilo režim financiranja občin v prehodnem obodbju. Resne likvidnostne težave občin bi nastopile, če odločbe o novem davku (ali o NUSZ) ne bi bile izdane do konca aprila.
