Najnovejše načelno mnenje komisije za preprečevanje korupcije o postopku izbire ponudnika za dobavo oklepnih vozil 8x8 za Slovensko vojsko sicer ne pravi, da je ministrstvo za obrambo prejelo podkupnino, prav tako ne, da sta Rotis in Patria vplivala na izbor s kakšnim koruptivnim dejanjem. Pravi pa, da je bilo ravnanje uradnih oseb, ki so na ministrstvu za obrambo izbirali med ponudbama Rotisa in Sistemske tehnike, v nasprotju s pričakovano poštenostjo postopka in enakopravnostjo ponudnikov. Pridobitev neupravičene koristi ponudnika pa ustreza definiciji korupcije.
Drugače povedano: komisija je ugotovila le to, da je ministrstvo za obrambo favoriziralo Rotis. Ali ga je res in zakaj, predvsem pa, kdo je odgovoren za domnevno koruptivno dejanje, bodo ugotavljale institucije, ki so za to pristojne: policija in tožilstvo. Generalna državna tožilka je že zagotovila, da so v stiku s finskimi državnimi tožilci in če se bo potrdil sum storitve kaznivega dejanja, bodo ukrepali. Tudi policija se je pred dnevi že zanimala za primer in prosila komisijo za preprečevanje korupcije za dokumentacijo.
Nenavadno pri tem je le, da je finska policija iskala informacije pri Kosu že pred nekaj meseci, slovenska pa šele pred nekaj dnevi. Policija bi se namreč morala aktivirati, kakor hitro so se v javnosti pojavili sumi v zvezi z izbiro dobavitelja oklepnih vozil, torej že pred več kot letom dni. Tako pa je slovenska policija pustila vtis, da je korupcija očitno ne zanima, saj so komisiji za preprečevanje korupcije že pred časom sporočili, naj jim primerov, povezanih s korupcijo, ne pošilja več.
Nasploh je statistika raziskanih koruptivnih dejanj, ki jih komisija odstopi policiji in tožilstvu, nesorazmerna s številom obvestil, ki jih komisija vsako leto prejme. Število se povečuje, kar je v skladu s splošnim prepričanjem o naraščanju korupcije. Težava je le, da tega ne zmoreta dokazati niti policija niti tožilstvo.