Še leta čakanja do milijonov za kamnolom

Velika Pirešica – Zapletov pri prodaji kamnoloma Velika Pirešica iz stečajne mase CM Celje noče biti konec. Sklad kmetijskih zemljišč je po več kot dveh desetletjih šele lani odkril, da je polovica zemljišč državnih, prodaja je bila odložena za več mesecev, a sklad na koncu ni storil ničesar. Zdaj kaže, da lahko na prodajo in poplačilo upnikov za nekaj let pozabijo; zaradi 23 let neurejenega stanja med zemljiško knjigo in katastrom.

Geodetska uprava (Gurs) je parcelacijo zemljišč v kamnolomu izvedla leta 1994, a v zemljiško knjigo ni vpisanega še nič. Na Gurs trdijo, da so odločbo gotovo poslali sodišču oziroma zemljiški knjigi. Kje so se dokumenti »izgubili«, ni jasno, rezultat starega greha pa je, da imajo nekateri ločitveni upniki terjatve vpisane na parcelah, ki jih po zemljiškem katastru ni več. Višje sodišče v tem ne vidi težav, nekateri ločitveni upniki pa menijo, da bodo, če bo upoštevana le zemljiška knjiga in s tem stanje izpred 23 let, oškodovani. Med njimi sta tudi Furs z milijonom in Petrol s tremi milijoni evrov terjatev.

Ločitveni upniki so se na parcele vpisovali okoli 18 let po izvedeni parcelaciji in spremembi vrste rabe zemljišč. Nekateri so na Gursu preverili, kako velika so zemljišča, jih dali oceniti, kot je po naših podatkih storil tudi Furs, in se šele nato vpisali na parcele. Drugi so to storili zgolj po vpogledu v zemljiško knjigo. Med temi je bila tudi Banka Koper, katere terjatve je lani odkupil Ahac NG, zdaj VOC Ekologija.

Spornih je 47 parcel, ki so bile po Gursovi odločbi združene z drugimi parcelami. VOC Ekologija je s pritožbo zahteval, da sklep o prodaji vsebuje podatke o kamnolomu, kot so ti vpisani v zemljiško knjigo. Višje sodišče v Ljubljani je temu v celoti pritrdilo. Ni zahtevalo nove cenitve: »Cenitev (po združitvi) novega stanja parcel nujno vključuje tudi cenitev parcel, ki so po katastrskem stanju neobstoječe zaradi združitve.« Višje sodišče tako zahteva, da sklep o prodaji upošteva izmere parcel leta 1994. Podatek, koliko te parcele prispevajo k celotni vrednosti kamnoloma, je namreč ključen za ločitvene upnike, ki se samo tako lahko odločijo, ali se bodo s prodajo strinjali. Tako namreč lahko jasno vidijo, v kolikšni meri bodo poplačani.

Nova pravna vprašanja

Odločitev višjega sodišča je v popolnem nasprotju sklepa prvostopenjskega sodišča, ki je okrcalo tudi upnika: »Prodaja nečesa, kar ne obstaja, ni mogoča, niti dopustna, kupec oziroma bodoči lastnik mora za okoliščino neusklajenega zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim vedeti že ob razpisu prodaje. /.../ Te parcele so še vedno evidentirane v zemljiški knjigi, kjer so vpisane tudi njihove bremenitve, čeprav teh parcel v naravi ni in jih ni bilo že v času ustanovitve zastavne pravice, torej ločitvene pravice tega upnika.« Višje sodišče je zapisalo, da je taka razlaga zmotna, prvostopenjsko sodišče pa bo moralo o prodaji kamnoloma odločati ponovno.

Če bo nov sklep o prodaji sledil odločitvi višjega sodišča, se bodo pritožili drugi upniki, ki že razmišljajo o vložitvi zahteve za varstvo zakonitosti, če bo ta nujna, je povedala stečajna upraviteljica Milena Sisinger: »Gre za zapleteno pravno vprašanje. Nekateri so namreč prepričani, da bi bil to poseg v njihove že pridobljene pravice.« Furs glede svojih terjatev odgovarja, da podatkov ne morejo posredovati zaradi varovanja davčne tajnosti. Po naših informacijah se glede terjatev Fursa v tem konkretnem primeru ne spreminja veliko, na srečo države je odločitev višjega sodišča ugodna tudi za Petrol.

Vse več zanimanja

Če bi VOC Ekologija odkupil vse terjatve ločitvenih upnikov, bi sodišča odrešil vprašanja o prodaji. To tudi počne, februarja so namreč odkupili še terjatve podjetja Petra Podržaja, po naših informacijah pa terjatve odkupujejo tudi od drugih ločitvenih upnikov. S postopki, ki so jih sprožili do zdaj, nočejo zavlačevati, pravijo v VOC Ekologiji: »Želimo, da se kamnolom čim prej proda, vendar tako, da bo stanje jasno in da se bo vedelo, kaj komu od upnikov pripada. Še predobro se spomnimo prodaje kamnoloma Liboje, ko smo po vplačilu kupnine kot kupec in nato kot upnik na denar čakali več kot dve leti.«

Dejstvo pa je, da ta pritožba ni bil edini postopek VOC Ekologije. Ta namreč tudi toži CM Celje v stečaju in družbo Ecobeton, ki ima koristi od kamnoloma. VOC Ekologija poskuša dokazati, da s tem siromaši premoženje, čeprav bi bila tržna vrednost kamnoloma, ki ne obratuje, le milijon evrov, tržna vrednost kamnoloma, ki obratuje, pa je 15,3 milijona evrov. Izklicna cena za kamnolom je bila nazadnje določena pri 7,5 milijona evrov. vendar VOC Ekologija ni edini interesent, pravi Sisingerjeva: »Oglašajo se predvsem tuji investitorji, čeprav to še nič ne pomeni. predvsem ne glede na pravne postopke, ki nas očitno še čakajo.«