Še padamo, a počasneje

V letu, ki se je poslovilo, je povprečni slovenski državljan živel slabše kot leto poprej. Petina ljudi živi pod pragom tveganja revščine ali pa so socialno izključeni. A po petih letih krize prežimo na vsak pozitiven signal. Čeprav gospodarske rasti še ni, nas z upanjem navdajajo tisti ekonomski statistični podatki, ki govorijo, da so bili padci lani manjši in manj boleči. Lahko rečemo, da kriza že opleta z repom?

»Ne upam si še tega napovedati,« pravi Karmen Hren, namestnica generalne direktorice državnega statističnega urada. »Razmere so bile lani sicer manj slabše kot leto poprej, a gospodarske rasti še ni. Še padamo. Res pa je, da veliko počasneje,« je pojasnila in dodala, da se je povprečnemu državljanu Republike Slovenije tudi lani zmanjšal dohodek. Ta se nam s svetlo izjemo v letu 2011 zmanjšuje že od leta 2009. Vse manj ljudi je imelo zaposlitev, tisti, ki pa delo imajo, so zanj lani prejeli slabše plače kot leto poprej. Manjše so bile tudi pokojnine. »Posledično manj trošimo. Predvsem zaradi negotove prihodnosti. Odlagamo vse večje nakupe, v času krize se brez težav odpovemo tudi stvarem, ki jih lažje pogrešamo. Statistični podatki kažejo, da se je lani zmanjšala tudi potrošnja hrane. Zdi se, da smo ujeti v začaran krog, iz katerega še ni videti izhoda. A jamranje nam ne bo dosti pomagalo,« pravi Hrenova in nadaljuje: »Saj vemo, kaj potrebujemo: več delovnih mest, da bodo plače in denar. S primerjavami pa je tako: odvisno je, s kom se primerjamo. Če se primerjamo s samim sabo pred nekaj leti, ugotovimo, da smo v slabšem položaju. Če primerjamo, kakšno življenje so imeli naši starši, lahko mirno zatrdimo, da živimo bolje. Če za primerjavo vzamemo države s severa Evrope, živimo Slovenci precej slabše, če pa se primerjamo z državami z jugovzhoda, hitro ugotovimo, da nam gre bolje.«

Alkohol, tobak gor

Državni statistični urad je ugotovil, da se je življenje v Sloveniji lani podražilo za 1,8 odstotka. V primerjavi z letom poprej so se najbolj dvignile cene alkoholnih pijač in tobaka (sedem odstotkov) ter gostinskih in nastanitvenih storitev (6,5 odstotka). Povečali so se tudi stroški, povezani z bivanjem. Za 5,2 odstotka so bili višji kot leta 2012. K temu so največ prispevale podražitev elektrike (12,6 odstotka) in dražje komunalne storitve (osem odstotkov). Na medletni ravni se je podražila tudi hrana (2,2 odstotka). Najbolj zelenjava (pet odstotkov), sledijo mleko in mlečni izdelki (malo več kot štiri odstotke) ter meso, ki se je podražilo skoraj toliko kot mleko in mlečni izdelki. Cenejše kot pred letom dni je bilo lani le sadje, za 1,5 odstotka.

Med podražitvami na letni ravni so izstopale cene finančnih storitev, ki so bile višje za 7,5 odstotka, letalski potniški prevoz (dražji za 6,1 odstotka), vzdrževanje in popravila vozil (5,4 odstotka) ter cestnega potniškega prevoza (podražile so se za 5,1 odstotka). Leta 2013 se je najbolj pocenilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje (za petino), nižje so bile cene oblek in obutve (2,9 odstotka), rabljeni osebni avtomobili (osem odstotkov) ter telefonski in drugi aparati (sedem odstotkov).

Odseljenih 25.000

V petih letih, odkar traja kriza, se je iz države odselilo 25.000 Slovencev, starih od 25 do 44 let. Največ jih je odšlo v Nemčijo, sledijo Avstrija, Italija, Švica in Hrvaška. Smo dokaj zdravi. Dobrih 60 odstotkov Slovencev svoje zdravstveno stanje ocenjuje za zelo dobro. Živimo v stanovanjih, ki imajo povprečno 80 kvadratnih metrov uporabne površine, kar ni malo. Naši avtomobili so stari povprečno 8,7 leta. Stabilno je tudi število rojstev, ki po letu 2003 ne pada več in znaša okoli 22.000 na leto. Največ novorojenčkov prijoka na svet julija, avgusta in septembra. Najpogostejše moško ime v državi je še vedno Franc, ima ga vsaki 34. prebivalec Slovenije. Vsaka petnajsta prebivalka države pa je Marija, ki je najpogostejše žensko ime.