Mario Belovič, Nejc Gole
Ljubljana - Po seji stavkovnega odbora je predsednik Dušan Miščevič namreč dejal, da bo namesto najprej predvidenih 17 zdaj stavkalo 21 sindikatov. »To je prepričalo tudi druge sindikate, ki so imeli zadržke, še več članov pa zavrača aneks in podpira stavko,« pravi Miščevič. Razlogi za stavko tako ostajajo, datum tudi (27. september), stavkovnih zahtev pa zaradi varovanja svojih interesov za zdaj ne želijo razkrivati.
Janez Posedi, ki vodi pogajalsko skupino 22 sindikatov, je včeraj posredno pozval k odstopu ministrice za javno upravo Irme Pavlinič Krebs. »Predsedniku vlade predlagamo, naj razmisli, ali ima na ministrstvu za javno upravo pravega človeka, ki z nami vodi socialni dialog.« Meni namreč, da se ministrica z njimi ni hotela pogajati po pravilih kolektivne pogodbe. Ne bodo pa se sprijaznili niti s spornim zakonom. Ta namreč pomembno vpliva na razmerja med sindikati v javnem sektorju, vladi pa omogoča, da s soglasjem - ne več večine sindikatov (od 29) - zamrzne plače tudi nekaj največjim iz najmanj štirih dejavnosti, ki imajo skupno število članstva večje od 40 odstotkov zaposlenih. »Gre za karikaturo zakona,« pravi Posedi. Preden se bodo zakona lotili po pravni poti, se bodo obrnili na poslanske skupine in pozvali, naj ga te v državnem zboru ne sprejmejo, vladi pa predlagajo, naj ga umakne. Posedi glede na »zasedbo vlade,« s čimer je očitno meril na ministrico, o stavki več ne dvomi.
Ekonomisti niso naklonjeni stavki
Morebitna stavka pa ne bi imela pozitivnega odziva med ekonomisti. »Škoda, če bi stavkal javni sektor, bi bila manjša od škode, če bi država popustila njihovim zahtevam in pričarala denar. To je namreč mogoče le z zadolževanjem,« je prepričan dr. Rasto Ovin z Ekonomske-poslovne fakultete (EPF) v Mariboru. Morebitna stavka bo zagotovo povzročila škodo. Zaradi stavke carinikov bi bila oškodovana podjetja, ki trgujejo z državami zunaj EU. To bi zmanjšalo tudi davčne prilive, ki jih plačajo. Stavka pa bi bila po njegovem tudi neupravičena: »Ne bi sodil povprek, a vztrajanje pri višjih plačah je nepovezano z vsem, kar nas obkroža. Nihče ne more povedati, kje dobiti ta denar. Nobena politika ga ne more dobiti in ne verjamem, da vlada lahko naredi kar koli drugega, kot da vztraja pri svojih stališčih.« Dr. Žan Jan Oplotnik, prav tako z mariborske EPF, pa po drugi strani meni, da bo vlada ob morebitni stavki morda nekoliko popustila: »Ker je politika vezana na všečnost in mnenje, ki ga imajo zaposleni v javnem sektorju, se lahko zgodi, da se bodo pogajanja nadaljevala in da se končna rešitev utegne še nekoliko prevesiti v korist sindikatov.« Sicer pa tudi za Oplotnika stavka ne bi bila upravičena: »Javni sektor je vezan na realni sektor. Če je ta v krču, je nelogično, da bi se javni krepil. Javni sektor mora to razumeti.«
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela