Sedmica prinese bogastvo, a ne nujno sreče

Loterijska mrzlica: Pri zapravljanju bogastva je priporočljivo pokazati nekaj modrosti in previdnosti

Objavljeno
21. januar 2012 20.44
Jelka Simončič, kronika
Jelka Simončič, kronika

Zdaj pa bo! »Padla« sedmica. Tako razmišljajo tisoči, ki se v teh dneh zgrinjajo pred okenca Loterije Slovenije, upajoč, da bo sreča zdaj našla prav njih. Sklad za tokratno sedmico je rekorden v Sloveniji, saj vseh sedem pravilnih številk ni nihče napovedal že 29 tednov.

Nazadnje je bila sedmica izžrebana 9. oktobra lani, ko je nekdo dobitno kombinacijo vplačal v Murski Soboti in zadel »le« 1.665.749,38 evra. Od veličastnih štirih milijonov evrov, kolikor je v današnjem krogu vredna sedmica (seveda, če bo dobitnik le eden), bo država vzela svoj 15-odstot­ni delež. Odtegne in plača ga že prireditelj klasične igre na srečo z davčnim odtegljajem, ki se šteje kot dokončni davek. Torej bi potencialni dobitnik prejel 3,4 milijona evrov.

Pri tako velikem znesku je ključno, svetuje Andrej Čušin, strokovnjak za upravljanje osebnih financ v NLB, da si vzamemo čas in premislimo, kaj si sploh želimo, ter poiščemo nasvet med strokovnjaki in si naredimo načrt.

»Smiselno se je izogniti impulzivnim nakupom, ki bi pomenili veliko spremembo življenjskega sloga in s tem tudi večje redne mesečne izdatke. Tako visok znesek je pamet­no ustrezno naložiti, pri čemer pa je enoznačni odgovor, kam, nemogoče podati. Odvisen je namreč od načrtovane ročnosti naložbe, nagnjenosti k tveganju, pričakovanega donosa, dosedanjega premoženjskega stanja in drugih finančnih ciljev dobitnika.

Z vidika pričakovane donosnosti so na dolgi rok gotovo najbolj privlačne delniške naložbe, do katerih lahko dostopamo bodisi posredno – z naložbami v vzajemne sklade ali naložbeno življenjsko zavarovanje – bodisi neposredno, v okviru individualnega upravljanja premoženja. Statistično gledano lahko namreč na dolgi rok pri teh naložbah pričakujemo najvišje realne donose. Pri tem je seveda ključno upoštevati panožno in geografsko ter s tem še valutno razpršenost naložb. Vsaka naložba ima svoje prednosti in slabosti, zato je treba razmisliti o njih, od posameznika pa je odvisno, kolik­šen delež bo namenil posamezni vrsti. Hkrati pa ne pozabiti na davčni vidik, ki je lahko še kako pomemben.«

Od obresti več kot sedem tisočakov na mesec

»Zelo konservativen vlagatelj bi na primer lahko sredstva položil na banko v obliki depozita in črpal rento iz tega naslova. Pri znesku 3,4 milijona evrov in nominalni nespremenljivi obrestni meri 3,29 odstotka bi za obdobje 20 let lahko pričakoval povprečno mesečno rento 9320 evrov. Seveda pa bi moral upoštevati še davek na obresti, ki znaša 20 odstotkov na obresti, ki presegajo 1000 evrov na leto. Torej bi lahko v povprečju od obresti po davkih pričakoval približno 7390 evrov na mesec. Vse to, ne da bi sploh načel glavnico. Iz previdnosti je smiselna tudi razpršitev sredstev med različnimi bankami, saj jamstvo za vloge v posamezni banki v Sloveniji znaša 100.000 evrov neto.

Razum izgublja kredibilnost

Kaj žene ljudi, tudi tiste, ki drugače na igre na srečo gledajo z omalovaževanjem, da so se tokrat le odločili preizkusiti svojo srečo? »Nekritični optimizem, pri katerem logično (raz)umno sklepanje odpove, jo je v teh dneh zagodel mnogim,« odgovarja osebni svetovalec Roman Vodeb, magister kinezioloških znanosti in sociologije kulture, ki v Sloveniji velja za teoretskega psihoanalitika (freudovca).

»V ozadju povečanega izpolnjevanja listkov za loto so neka spodletela nezavedna sklepanja, češ zdaj ko dobitek ni več vreden le milijon, pač pa štiri milijone, je večja verjetnost, da se bo morda nekaj našlo tudi zame.« To nezavedno sklepanje je seveda napačno, je ne umno, spodbudi ga močna želja po dobitku oziroma užitku. Realnost pa je vendarle kruta: ko se poveča dobitna vsota, ni verjetnost, da se bo dobitek porazdelil na več ljudi, nič več­ja kot prej, ko je bil dobitek vreden manj. Naše nezavedno pa v objemu želje to dejstvo zaobide, spregleda.

Videti je, da je naše nezavedno bolj otročje, bolj noro, po tej plati manj pametno. V našem nezavednem se z večanjem vrednosti dobitka – ki jo je v tem kontekstu mogoče enačiti z uživanjem – veča samo želja. Želja pa je v osnovi nora, psihotično koncipirana in zelo ponesrečeno pritiska na (raz)um. Zaradi nje (raz)um izgublja kredibilnost – človek zaradi želje, ki načrtuje uživanje, izgublja pamet. Zanka, v katero se v kalkulacijah ulovijo aktualni igralci lota oziroma srečelovci, je v nelogočinosti samega koncepta igranja loterije: po svoje je res nelogično, da bi toliko denarja dobil samo en človek – ampak koncept loterije je pač tak.

Človek je med drugim sugestibilno, torej vodljivo bitje. Nekatere najbolj sugestibilne ljudi lahko splet vsakdanjih družbenih okoliščin potegne v čredo, in to povsem mimo drugih zakonitosti loterije. To čred­no obnašanje je deloma tudi vzrok te množične obsesije sodelovanja v boju za loterijske štiri milijone evrov. Nekateri torej izpolnjujejo loterijske lističe zgolj zato, ker to počne množica, čreda, in si (nezavedno) mislijo: »Ljudje že vedo, kaj je dobro.«

Kako se soočiti z nenadnim bogastvom?

»Tu se ne splača biti pameten. Zapravljanje takšnega bogastva bo na neki točki simptomatično. Denimo, sočutni ljudje bodo veliko darovali revežem in humanitarnim organizacijam. Skopušniki bodo nosili denar v banke, mešetarili z delnicami in živeli od obresti. Hedonisti si bodo dali duška v zapravljanju. V vsakem srečnežu v kontekstu zapravljanja »spregovori nezavedno«. Mogoči so različni scenariji. Pri zapravljanju bogastva je priporočljivo ohraniti nekaj modrosti, torej previdnosti. Če ima nekdo velike neizpolnjene želje, si jih bo verjetno izpolnil. Taktično bi bilo dobro, če prijatelji in sorodniki ne bi vedeli za ta enormni dobitek. Ker bi srečneži včasih že znali biti kos samemu sebi in svojemu bogastvu, problematični pa so prijatelji, kvazi prijatelji, znanci in svojci.«

Za nasvet, kako z bogastvom oziroma denarjem živeti naprej, Vodeb ne priporoča povprašati ekonomista, borznega posrednika ali finančnega svetovalca, ampak raje kakšne mod­rece ali filozofe. »Denar ni v posebno veliki korelaciji s srečo. Sreča je edina, ki v življenju šteje, in navadno bogataši niso srečni. Res si lahko privoščijo veliko užitkov, vendar ne tudi sreče. Če človek ne zna biti moder, preudaren in do neke mere ter v posameznih kontekstih tudi pazljiv, se mu lahko ravno zaradi enormnih količin denarja življenje tako zaplete, da bo čez leta opazil, da je s pridobljenim bogastvom izgubil srečo. Marsikdo se po takšnem obogatenju zagotovo ne bi znašel,« je prepričan sogovornik. J. S. Ljudje stojijo potrpežljivo v dolgi vrsti v upanju na veliki dobitek. Foto Mankica Kranjec Nasvet čez palec

Razpršite premoženje glede na različne vrste naložb, na različna geografska območja in s tem valute. Seveda pa se najprej posvetujte z zaupanja vrednim finančnim svetovalcem in skupaj naredite naložbeni načrt. »Pa ne pozabite se nagraditi,« morebitnemu dobitniku svetuje strokovnjak.

Iz Nedela