Seksizem je menda najbolj razširjen sovražni govor pri nas
Sovražni govor: Na konferenci SD so se zavzeli za dvig kulture dialoga in odgovorno komunikacijo.
Odpri galerijo
Pravosodna ministrica Andreja Katič ocenjuje, da se je sovražni govor razmahnil predvsem po zadnji migrantski krizi. Foto Jure Eržen
Mladi forum SD je maja pred parlamentarnimi volitvami napovedal, da bo naslednji vladi predlagal ustanovitev spletne policije, ki bo intenzivno zatirala sovražni govor ter na podlagi IP naslova uporabnika, tudi anonimneže, primerno kaznovala. Volitve so mimo, ideja o spletni policiji, ki je spomladi močno razburila družbena omrežja, je zgodovina, razprave o tem, kako omejiti sovražni govor in hkrati ne omejiti svobode govora, pa so še vedno oziroma vse bolj aktualne.
Na konferenci SD so se zavzeli predvsem za dvig kulture dialoga, ki je zaradi vse pogostejših primerov sovražnega govora, tako v nekaterih medijih, predvsem pa na družbenih omrežjih, vse bolj nujna. Ali je ob tem treba tudi spremeniti oziroma zaostriti zakonodajo? Mnenja o tem so različna. V razpravi je sodeloval tudi Žiga Turk, kolumnist in nekdanji minister vlade Janeza Janše, ki je opozoril, da spletna policija in omejevanje svobode govora vsekakor ni rešitev. Tudi dejstvo, da te nekdo s svojimi trditvami užali, ni razlog za omejevanje svobode govora, je prepričan. »Besede ne ubijajo, in kar te ne ubije, te naredi močnejšega. Če te nekdo z izjavo užali, to še ni razlog za omejevanje svobode govora,« je poudaril. "Vsekakor nisem za absolutno svobodo govora, a dokler je dejansko ne znamo definirati, jo je težko z zakonom omejevati," je dodal. Svobodo govora pa so, kot je znano, omejevali predvsem totalitarni režimi, po katerih se verjetno SD ne želi zgledovati.
Ministrica za pravosodje Andreja Katič pa je med drugim ocenila, da je sovražni govor dobil krila predvsem po nedavni migrantski krizi. "Žalostno je, da nekatere raziskave ob tem celo kažejo, da se kar 40 odstotkov Judov v Evropi ne počuti varne in razmišlja o izselitvi," je povedala. Prepričana je, da je treba sankcionirati vzpodbujanje sovraštva do določenih skupin ljudi.
Najbolj razširjena vrsta sovražnega govora je pri nas seksizem, ki pa je tako globoko zasidran med nami, da ga skoraj ne opazimo več, pa je menila Sonja Lokar. Raven kulture dialoga v družbi določata v veliki meri tudi državni zbor in vlada, ki torej na tem področju nosita velik del odgovornosti.
Jasno je, da pravica do svobode govora ni absolutna in vključuje tudi dolžnosti in odgovornost. Svoboda izražanja pa se v Evropi in v Sloveniji zlorablja tudi za doseganje političnih ciljev. Evropska poslanka Tanja Fajon je tako opozorila na primer voditeljica francoske skrajnodesne Nacionalne fronte (FN) Marine Le Pen. Francoski tožilci so namreč proti njej zaradi širjenja nasilnih podob marca letos vložili obtožnico. Po terorističnih napadih v Parizu novembra leta 2015, ki so zahtevali 130 življenj, je namreč na twitterju objavila tri posnetke, med njimi posnetek obglavljenega ameriškega novinarja Jamesa Foleyja. »To je Islamska država!« je zapisala.
V Sloveniji je občutljivost glede omejevanja svobode govora verjento povezana tudi z našo polpreteklo zgodovino. Še vedno je živ spomin na zloglasni 133. člen kazenskega zakonika nekdanje SFRJ, ki je je sankcioniral verbalni delikt in je bil v novi slovenski državi kot civilizacijska pridobitev ukinjen.
Na konferenci SD so se zavzeli predvsem za dvig kulture dialoga, ki je zaradi vse pogostejših primerov sovražnega govora, tako v nekaterih medijih, predvsem pa na družbenih omrežjih, vse bolj nujna. Ali je ob tem treba tudi spremeniti oziroma zaostriti zakonodajo? Mnenja o tem so različna. V razpravi je sodeloval tudi Žiga Turk, kolumnist in nekdanji minister vlade Janeza Janše, ki je opozoril, da spletna policija in omejevanje svobode govora vsekakor ni rešitev. Tudi dejstvo, da te nekdo s svojimi trditvami užali, ni razlog za omejevanje svobode govora, je prepričan. »Besede ne ubijajo, in kar te ne ubije, te naredi močnejšega. Če te nekdo z izjavo užali, to še ni razlog za omejevanje svobode govora,« je poudaril. "Vsekakor nisem za absolutno svobodo govora, a dokler je dejansko ne znamo definirati, jo je težko z zakonom omejevati," je dodal. Svobodo govora pa so, kot je znano, omejevali predvsem totalitarni režimi, po katerih se verjetno SD ne želi zgledovati.
Tanja Fajon, evropska poslanka, predlaga, da bi po zgledu evropskega parlamenta tudi v slovenskem parlamentu sprejeli kodeks ali zavezo o omejevanju sovražnega govora. Foto Blaž Samec
Ministrica za pravosodje Andreja Katič pa je med drugim ocenila, da je sovražni govor dobil krila predvsem po nedavni migrantski krizi. "Žalostno je, da nekatere raziskave ob tem celo kažejo, da se kar 40 odstotkov Judov v Evropi ne počuti varne in razmišlja o izselitvi," je povedala. Prepričana je, da je treba sankcionirati vzpodbujanje sovraštva do določenih skupin ljudi.
Najbolj razširjena vrsta sovražnega govora je pri nas seksizem, ki pa je tako globoko zasidran med nami, da ga skoraj ne opazimo več, pa je menila Sonja Lokar. Raven kulture dialoga v družbi določata v veliki meri tudi državni zbor in vlada, ki torej na tem področju nosita velik del odgovornosti.
Jasno je, da pravica do svobode govora ni absolutna in vključuje tudi dolžnosti in odgovornost. Svoboda izražanja pa se v Evropi in v Sloveniji zlorablja tudi za doseganje političnih ciljev. Evropska poslanka Tanja Fajon je tako opozorila na primer voditeljica francoske skrajnodesne Nacionalne fronte (FN) Marine Le Pen. Francoski tožilci so namreč proti njej zaradi širjenja nasilnih podob marca letos vložili obtožnico. Po terorističnih napadih v Parizu novembra leta 2015, ki so zahtevali 130 življenj, je namreč na twitterju objavila tri posnetke, med njimi posnetek obglavljenega ameriškega novinarja Jamesa Foleyja. »To je Islamska država!« je zapisala.
V Sloveniji je občutljivost glede omejevanja svobode govora verjento povezana tudi z našo polpreteklo zgodovino. Še vedno je živ spomin na zloglasni 133. člen kazenskega zakonika nekdanje SFRJ, ki je je sankcioniral verbalni delikt in je bil v novi slovenski državi kot civilizacijska pridobitev ukinjen.
