Tiskane izdaje
Ob obisku predsednika Ruske federacije Vladimirja Putina bo na ljubljanskih Žalah postavljen spomenik vsem ruskim in sovjetskim vojakom, ki so umrli v vojnah na ozemlju Slovenije. Spomenik sestavlja osem različno visokih stebrov iz marmorja, vsak z bronastim portretom štorklje, simbola Prekmurja, kjer je ob osvoboditvi proti nacistom padlo največ sovjetskih vojakov.
Leteči žerjavi so sicer pogost motiv na sovjetskih spomenikih, posvečenih 2. svetovni vojni. Osem stebrov je metafora dvakrat po štiri leta obeh svetovnih vojn na slovenskih tleh. Podpora postavitvi spomenika je bila sicer izražena že marca 2011, in to na najvišji politični ravni, ko sta se sestala takratni predsednik vlade Borut Pahor in predsednik ruske vlade Vladimir Putin.
V Sloveniji sta padlim sovjetskim vojakom sicer posvečena dva spomenika. Prvi je Spomenik zmage v Murski Soboti, ki je bil postavljen 2. avgusta leta 1945 in stoji v čast in slavo zmagovalcem v 2. svetovni vojni: sovjetskim vojakom in jugoslovanskim partizanom.
V času zaključnih operacij druge svetovne vojne so na območjih, ki jih je osvobodila Rdeča armada, začeli postavljati spominska obeležja padlim sovjetskim vojakom. Na območju nekdanje Jugoslavije jih je bilo nekdaj več sto – to so bila večinoma razmeroma preprosta obeležja ob grobnicah v mestnih središčih, zunanja območja osvobojenega ozemlja pa so zaznamovali tudi z monumentalnimi spomeniki. Ti so – kot simboli političnega in ideološkega približevanja Sovjetski zvezi – ob sporu z Informbirojem že leta 1948 postali neprimerni, njihov obstoj pa ogrožen.
Spomenik zmage v Murski Soboti. Foto: Drago Medved
Edino res monumentalno obeležje na območju današnje Slovenije je Spomenik zmage na Trgu zmage v Murski Soboti, ki je vse do danes ostal skorajda nespremenjen.
Drugi, dosti bolj znan spomenik pietete med obema narodoma, je Ruska kapelica na Vršiču, ki je že desetletja tradicionalni kraj slovensko-ruskih srečanj. Ta so se začela že med obema vojnama (1918–1941). Po drugi svetovni vojni so bila (spet zaradi ohlajenih odnosov med Titom in Stalinom) sicer redkejša, v šestdesetih letih pa so ponovno zaživela. V samostojni Sloveniji so bila ta srečanja obujena leta 1992.
Kapelica je spomenik približno 10.000 ruskim ujetnikom med prvo svetovno vojno, ki so gradili cesto čez gorski prelaz Vršič. Blizu kraja, kjer danes stoji kapelica, jih je približno 300 zasul plaz med gradnjo ceste. Kapelica je urejena v pravoslavnem slogu, ki izraža vero vojakov, ki so na tem mestu preminili. Zgradili so jo leta 1916. Od njej je tudi grob umrlih vojakov. Spomenik na grobu je v obliki piramide z napisom v ruščini: »Sinovom Rusije«.
