Tiskane izdaje
Posvet organizira Geografski inštitut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Predavatelji bodo spregovorili o napovedovanju in ukrepanju ob naravnih nesrečah, prilagajanju podnebnim spremembam, preventivnih ukrepih za preprečevanje posledic naravnih nesreč in njihovem pomenu pri prostorskem načrtovanju.
Žleda niso pričakovali na tako velikem območju
Kot je Šestan pred posvetom povedal za STA, se na tak žledolom niso mogli popolnoma pripraviti tudi zato, ker so ocene ogroženosti za žled pred tem segale na prehod med Primorsko in Notranjsko, kjer se je v preteklosti dejansko pojavljal žled. Tokrat pa je prizadel vso državo z izjemo Obale in Prekmurja.
Če bi hoteli hitreje reševati nastalo situacijo, bi potrebovali 10.000 agregatov, kolikor je bilo prizadetih transformatorskih postaj, a tudi to ne bi popolnoma pomagalo, je dodal. Izpadi so nastajali tudi od transformatorskih postaj naprej, po vaseh, vodi so bili potrgani, je našteval Šestan.
Se pa prilagajajo razmeram, ki jih prinašajo podnebne spremembe, denimo poplave v Železnikih. V zadnjem času je več takih ekstremnih dogodkov, nikakor pa nesreč ni več ali manj, pravi poveljnik civilne zaščite. So le tendence k večjim ekstremom, denimo velika količina padavin v zelo kratkem času. Pri »klasičnih« naravnih nesrečah pa imajo izkušnje, načrte in čas, da se lahko pripravijo.
Odzvali so se najbolje, kot so se mogli
Tudi žled je sicer bil napovedan, ampak v tem primeru nimaš kaj narediti, saj je porušilo električno in telekomunikacijo infrastrukturo. Da bi lahko na kratek rok ukrepal preventivno, ne gre, tukaj je treba delati na dolgi rok, drugače zgraditi infrastrukturo, je pojasnil. Odzvali so se, kot so se najbolje mogli, pravi Šestan, a v kratkem času ni bilo možno vseh zadovoljiti.
Da bi v prihodnje take razmere pričakali bolj pripravljeni − Šestan sicer upa, da take ujme ne bomo več doživeli −, bi morali bolje usposobiti in ozavestiti tako državljane kot občinska vodstva in tudi sam vrh države.
Pokazalo se je namreč, da so nekateri morda vse skupaj podcenjevali, je povedal Šestan, ki meni, da bi tudi država lahko kaj še bolje naredila. A kljub temu poudarja, da okvare na elektrodistribucijskem omrežju lahko odpravljajo le tisti, ki so za to usposobljeni, zato so bili občinski predstavniki tukaj nemočni. So pa področja, kjer bi ti lahko več naredili, je dodal.
Zdaj je na vrsti analiza predpisov, ki urejajo ukrepanje ob naravnih nesrečah, na podlagi izsledkov pa bodo poskušali popraviti, kar se bo dalo.
Po zakonu je pripadnikov civilne zaščite malo, poleg vodstva le še specialne enote. V širšem smislu pa zraven spadajo tudi gasilci, gorski reševalci in drugi in z njimi ima civilna zaščita na razpolago 65.000 operativnih ljudi, velika večina je gasilcev.
