Šestih otrok brez spremstva ne bo v Kranj

Kranj – Kot obsedno stanje je ravnateljica kranjskega dijaškega doma opisala odziv na namero, da bi v stavbi, kjer ni drugih otrok, nastanili šest beguncev brez spremstva, mlajših od 15 let. Zaradi nasprotovanja staršev dijakov in mnogih drugih, jih tja ne bo, se pa postavlja vprašanje, ali se je država problema lotila na pravi način.


»Mladim beguncem brez spremstva ne damo priložnosti za življenje v stabilnem okolju«, je odločitev, da v kranjskem dijaškem in študentskem domu ne bodo namestili otrok, ki so k nam pribežali sami, komentirala ravnateljica dijaškega in študentskega doma Kranj Judita Nahtigal. Pri pogovorih o morebitni namestitivi teh otrok v dijaškem domu je, kot je dejala, izhajala iz osnovne človečnosti in humanizma ter ohranitve dostojanstva najbolj ranljivih skupin beguncev. »V namestitvi mladoletnih beguncev brez spremstva sem videla priložnost za učenje strpnosti, zato obžalujem, da se je tako končalo«, je dodala ravnateljica. V domu imajo namreč tudi postelje, ki so namenjene zunanjim uporabnikom, ki k njim prihajajo z vseh vetrov, vendar nikoli ni bilo konfliktov.

Otroci brez staršev

Nahtigalova je v ponedeljek, skupaj s predstavniki ministrstev za notranje zadeve, izobraževanje ter delo, družino in socialne zadeve, starše dijakov, ki bivajo v domu, seznanila z možnostjo, da bi sprejeli šest begunskih otrok. »Pojasnili so jim, da so ti otroci pri nas popolnoma sami, brez staršev, zato je naša dolžnost, da jim pomagamo in za njih še posebej poskrbimo, kar nam navsezadnje nalaga skrb za sočloveka in šibkejše od nas. Kljub vsem pojasnilom so bili starši izrazito negativni in izrecno proti, da bi v domu bivali otroci brez staršev,« so pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ). V izogib morebitnim konfliktom ali pritiskom bodo otroke nastanili drugje. Odločno nasprotovanje namestitvi v domu so izrazili tudi predstavniki občine, nekateri profesorji gimnazije in Smučarska zveza Slovenije (v domu biva več dijakov s statusom športnika).

Na dogajanje se je odzvala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki je poudarila, da to niso kriminalci, temveč otroci, ki ne vedo, kje so njihovi starši in sorodniki. Z obžalovanjem ugotavlja, da strah pred takšnimi otroki izkazuje pomanjkanje človečnosti, zato pristojnim državnim organom predlaga, naj primerne prostore za nastanitev poiščejo v okoljih, kjer jih bodo pripravljeni sprejeti z razumevanjem.

Iskanje rešitve

Na MNZ so pojasnili, da se vsa tri ministrstva že nekaj časa – predvsem zaradi povečanja števila begunskih otrok – prizadevajo za to, da bi vzpostavila poseben nastanitveni center za mladoletnike brez spremstva s strokovno podporo, prevajalci in vsem, kar je nujno za ustrezno obravnavo. Preučili so več možnosti, med njimi tudi kranjski dijaški dom.

V Sloveniji je trenutno 12 otrok brez staršev ali skrbnikov, mlajših od 15 let, lani jih je 42 zaprosilo za azil. Na to, da pri nas nimamo programa za obravnavo te zelo ranljive skupine, opozarjajo nevladne organizacije že vrsto let. A ker jih je prej prihajalo malo in so razmeroma hitro nadaljevali pot, problem ni bil akuten. »Nekaj časa so jih nameščali v krizne centre, ki nikakor niso primerni. V vsakem primeru pa morajo z njimi delati ustrezno usposobljeni strokovnjaki, ki poznajo tudi njihovo kulturo,« je povedal Franci Zlatar iz Slovenske filatropije, ki je skupaj s še nekaj nevladnimi organizacijami pripravila program za otroke brez spremstva, žrtve kaznivih dejanj in žrtve dogovorjenih porok, torej širšo ranljivo skupino otrok s primerljivimi težavami. Vendar program, tudi zaradi denarja, ni nikoli zaživel. Opozarjali so tudi na pomanjkljivo obravnavo mladih, ki so že dobili status begunca.

Mladoletne azilante brez spremstva so lani začasno namestili v krizni center za mlade Kresnička v Lescah. Direktorica tamkajšnjega centra za socialno delo Urška Repar Justin meni, da bi bila obravnava po vzoru stanovanjskih skupnosti bolj primerna.