Setnikar Cankarjeva izgubila tožbo proti KPK

Ljubljana – Upravno sodišče je zavrnilo tožbo nekdanje ministrice Stanke Setnikar Cankar, v kateri je od komisije za preprečevanje korupcije zahtevala, da iz Supervizorja odstrani podatke o njenih prihodkih po avtorskih in podjemnih pogodbah. Na razsodbo se bo pritožila.

Nekdanja ministrica za izobraževanje, znanost in šport ter nekoč dekanja fakultete za upravo, zdaj pa njena profesorica Stanka Setnikar Cankar je prepričana, da so ji bile z objavo honorarjev kratene ustavne pravice. Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) je prek odvetnice Nataše Pirc Musar očitala, da za razkrivanje osebnih podatkov v Supervizorju nima pravne podlage, da ji ni dala možnosti podati svojega mnenje, navesti dejstva in dokaze ter da je objava podatkov vplivala na njen ugled in dostojanstvo. Setnikar Cankarjeva je od 2003 do 2015 poleg redne plače dobila še 636.000 evrov izplačil po avtorskih in podjemnih pogodbah, od tega slabih 542 tisoč od njene matične fakultete.

KPK delovala v skladu z zakonom

Vse njene očitke je sodišče zavrnilo, razberemo iz razsodbe, ki smo jo pridobili. Komisija je vodila postopek iz svoje pristojnosti, saj je zbiranje in tudi objava honorarjev fizičnim osebam v javnem sektorju lahko v neposredni zvezi z metodami za krepitev integritete, transparentnosti, preprečevanja korupcije in nasprotja interesov v javnem sektorju, Setnikar Cankarjeva pa je bila v času objave podatkov ministrica v vladi. Po presoji sodišča so podatki o honorarjih osebni podatki, a ne zakon o varstvu osebnih podatkov ne ustava ne določata, da bi moral organ, ko začne zbirati osebne podatke javne uslužbenke ali funkcionarke, po uradni dolžnosti to osebo obvestiti in jo pozvati k odgovoru. Šlo je namreč zgolj za objavo podatkov in ne za preiskavo. To je KPK uvedel šele kasneje in »še ni v fazi, ko bi komisija izdelala osnutek ugotovitev«.

Prav tako ima KPK po mnenju sodišča dovolj določno zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov. Po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije morajo državni organi in nosilci javnih pooblastil brezplačno posredovati komisiji »vse podatke, tudi osebne« in dokumente, ki so potrebni za opravljanje zakonskih nalog komisije. Poleg tega je po zakonu objava lahko tudi sestavni del obdelovanja osebnih podatkov.

Objava prispevala h kakovosti javne razprave

Sodišče tudi sklene, da je šlo v tem primeru le za osnovne in ne za občutljive osebne podatke. Prav tako je Setnikar Cankarjeva kot ministrica v vladi lahko pričakovala, da so informacije o porabi javnih sredstev in podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, javno dostopni. Javnost torej ima pravico biti obveščen o porabi javnih sredstev – tudi tistih, ki so ji bila izplačana kot dodatni honorarji. Obveščanje javnosti o svojem delu je sicer že dolžnost komisije. Prav takrat je potekala splošna razprava o nujni racionalizaciji javnih sredstev v šolstvu, zato je objava podatkov o honorarjih tedanje ministrice za izobraževanje tudi »prispevala h kakovosti javne razprave«.

Sodišče je zavrnilo tudi ugovor, da komisija podatkov za leti 2003 in 2004 ne bi smela več imeti. KPK namreč z zakonom nima časovnih omejitev za objavo podatkov o honorarjih. Omenjena omejitev se nanaša samo na hrambo podatkov pri upravi za javna plačila. Nad razsodbo so po besedah Pirc Musarjeve razočarani, zato bodo vložili pritožbo. Je pa to, kot so nam potrdili na komisiji, prva od dveh vloženih tožb proti KPK zaradi objave honorarjev. Drugo zaradi domnevnega posega v človekove pravice je po naših informacijah vložila dekanje ekonomske fakultete Metka Tekavčič.

Fakulteta za upravo toži informacijsko pooblaščenko

Fakulteta za upravo je pred dobrimi tremi tedni vložila tudi tožbo proti informacijski pooblaščenki, ki je odločila, da mora fakulteta časopisu Delo posredovati kopije avtorskih in podjemnih pogodb, od leta 2003 sklenjene s tistimi devetimi profesorji, ki so se zaradi prejetih honorarjev znašli v Supervizorju. Po naših informacijah je takšno tožbo vložila tudi ekonomska fakulteta. Tudi ta bi morala, kot je sklenila informacijska pooblaščenka, kopije pogodb poslati Delu.