Sežigalnica končno pod nadzorom

Celje – Energetika Celje v sežigalnici komunalnih odpadkov Savinjske regije v Trnovljah pri Celju več ne bo mogla dajati popustov celjskim javnim podjetjem, kot jih je do leta 2012. Vlada je namreč na zadnji januarski seji spremenila več uredb o sežiganju odpadkov, med njimi tudi uredbo o sežiganja komunalnih odpadkov na območju Savinjske regije.

S tem in spremembami zakona o varstvu okolja je izpolnila priporočila računskega sodišča iz lanskega maja in uredila določevanje cene sežiga ter presegla nevarnost, da bi neurejenost lahko šteli za nedovoljeno državno pomoč. Ni pa še rešena zahteva računskega sodišča, da lokalna skupnost ne more biti lastnica sežigalnice.

Pojasnila Mestne občine Celje, kako daleč so dogovori z ministrstvom za okolje in prostor o lastništvu, v petek nismo dočakali. Aleksander Mirt, direktor občinskega podjetja Energetika Celje, ki od leta 2008 upravlja sežigalnico – Toplarno Celje, pravi, da so pogovori o lastništvu potekali, vendar, kolikor mu je znano, to še ni dodelano.

Zajetni popusti javnim podjetjem

Računsko sodišče je aprila 2015 vlado pozvalo, naj uredi lastništvo celjske sežigalnice in uredi način določevanja cene sežiga odpadkov in amortizacije opreme. Izvedbo je vlada naložila ministrstvu za okolje in prostor in ministrico Ireno Majcen pozvala, naj s celjsko občino uredi lastništvo sežigalnice ter po potrebi vloži tožbo. Že pred tem je novembra 2014 v pregledu poslovanja ministrstva za okolje prostor, Mestne občine Celje in njenega javnega podjetja Energetika Celje zadnji naložilo popravljalni ukrep, da mora ukiniti popuste za sežiganje odpadkov. V obdobju 2010–2012 je javnemu podjetju Simbio Celje zaračunala za 1661 ton manj sežiga odpadkov, kot je od njega prejela odpadkov, in bila zato oškodovana za 187.195 evrov. Simbiu je odobrila za 391.105 evrov popustov, javnemu podjetju Vodovod-kanalizacija Celje pa za 224.097 evrov popustov, kar bi lahko pomenilo nedovoljeno državno pomoč.

Aleksander Mirt je takrat zatrdil, da niso dajali neupravičenih popustov, a ker politika cen ni bila dodelana, so sklenili sporazum o popustih, saj polnih cen komunalni podjetji zaradi zamrznitve nista mogli prevaliti na uporabnike. Po sklepu vlade je lahko Energetika od leta 2008 za sežig komunalnih odpadkov iz Savinjske regije in blata s čistilnih naprav zaračunavala 112,70 evra na tono, a komunalni podjetji sta imeli popust. Leta 2014 je vlada ceno znižala na 95 evrov za tono in sedanja uredba je to ceno podaljšala do konca leta.

Pričakujejo nadaljnje znižanje cen

Na vprašanje, kaj odločitev vlade pomeni za Energetiko in toplarno, Aleksander Mirt pravi, da »gre za metodologijo določanja in spremljanja razmerij med stroški in prihodki pri izvajanju javne službe sežiganja komunalni odpadkov na območju Savinjske regije, ki jo opravljajo kot koncesionar«. Zagotovil je, da so popuste odpravili že predlani in da pričakuje, da se bo priznana cena v letih 2017–2019 še znižala.

Po Mirtovih besedah je Toplarna Celje namenjena odstranjevanju odpadkov, ki zaradi energetske vrednosti niso primerni za odlaganje in jih je smiselno čim bolj energijsko izrabiti, zato proizvodnja elektrike in toplote ni prednostna naloga sežigalnice.

Mirt poudarja, da so med letoma 2013 in 2015 toliko optimizirali obratovanje, da preseganje emisij v zrak ni več in se sežigalnica samodejno ne zaustavlja. »Še bolj celovito kot nedavne spremembe zakona o varstvu okolja in uredbe za sežig odpadkov bosta to področje uredila program ravnanja z odpadki in program preprečevanja odpadkov s strategijo termične obdelave odpadkov, ki ga bo vlada obravnavala predvidoma aprila,« pravi Mirt.