Katarina Fidermuc
Davki na nepremičnine, torej nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in obdavčitev premoženja po zakonu o davkih občanov, se stekajo v občinske blagajne in po podatkih ministrstva za finance prejemnicam zagotavljajo deset odstotkov davčnih prihodkov; tako so lani dobile 154,7 milijona evrov. V virih, ki jih zbere davčna uprava, imajo davki na premoženje, kamor sodita obe dajatvi, precej manjši delež, ki je lani dosegel 1,8 odstotka vseh davčnih prihodkov. Majhni v sistemu davkov, ne tako majhni v financah občin.
Uvedba novega davka na nepremičnine je v resnici prenova, odprava ali zamenjava nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga v podrobnostih krojijo občine, in obdavčitve premoženja po zakonu o davkih občanov. Po številu zavezancev posameznikov je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča na drugem mestu, za dohodnino. Lani je davčna uprava zaradi nadomestila izdala 691.784 odločb in 95 sklepov. Zavezanci so ji vrnili 9351 pritožb (44 odstotkov vseh pritožb) na odmero nadomestila, običajno zaradi slabih občinskih podatkov o davčni osnovi zavezanca. No, nekaj o nadomestilu za uporabo stavbnega že lahko rečemo: kar poznamo ljudi, ki se ukvarjajo z davki, ni med njimi nikogar, ki bi nadomestilo hvalil kot dobro ureditev; naštevajo pa veliko pomanjkljivosti in med njimi na prvem mestu neznosno nepreglednost in raznolikost po občinah.
Stotisoči zavezancev kljub temu vsako leto znova brez odpora množično plačajo nadomestilo, zaradi katerega je na seznamu ustavnega sodišča največ ustavnih pritožb. Pomembna avtoriteta slovenskih javnih financ, sedanji guverner Marko Kranjec, je že leta 2004 v pogovoru za Delo na primer povedal: »Menim, da bi bila obdavčitev nepremičnega premoženja prek enega davka na nepremičnine veliko bolj pregledna. Odločbo o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča je zdaj skoraj nemogoče razumeti. Stopnje davka bi morale biti nizke, govorim o desetinkah odstotka, v obdavčitev pa bi morala biti poleg osebne lastnine fizičnih oseb vključena tudi lastnina pravnih oseb. Nepremičnine je treba vrednotiti ekonomsko, in ne tehnično, kakor po veljavni ureditvi. Nesprejemljiva se mi zdi zamisel, da bi drugače, niže, obdavčili nepremičnino, v kateri lastnik živi, in više tako imenovane nezasedene nepremičnine, na primer počitniške hiše. Temu pravim davek iz ideologije.«
Zdaj, pet let pozneje, se izteka prvo poglavje na poti k novemu sistemu obdavčitve. Po napovedih ministrstva za finance bo geodetska uprava v začetku leta 2010 lastnike nepremičnin obvestila o poskusnih izračunih posplošenih tržnih vrednosti za njihove nepremičnine, in za leto 2011 vlada načrtuje uvedbo novega davka na nepremičnine.
Po dolgotrajnih postopkih za vrednotenje nepremičnin, od katerih bo odvisna davčna osnova, bo napisati novi zakon, ki bo določil stopnje obdavčitve in druge podrobnosti, že skoraj mala malica, ali ne? Pravzaprav ne, ker je Slovenec za svojo nepremičnino zelo občutljiv, posebno »ker mi je država ni pomagala kupiti in sem jo zgradil z lastnimi rokami«. Toda vse vlade od leta 2004 so zagotavljale, da posodobljena obdavčitev večine lastnikov ne bo obremenila bolj od sedanje. To ste si zapomnili. Novo dajatev boste torej lahko pretehtali sami, ko boste poznali davčno osnovo in stopnjo davka, tako da jo bo mogoče primerjati s sedanjo. Položnice za obvezne dajatve tako ali tako hranite vsaj pet let.
Katarina Fidermuc