Si bo župan morda vendarle premislil?

V središču Ljubljane bo 111-odstotna podražitev najema gostinskih vrtov predvidoma obveljala.

Objavljeno
19. april 2012 21.25
Nina Krajčinović, Ljubljana, D. V., U. Č.
Nina Krajčinović, Ljubljana, D. V., U. Č.
Ljubljana – Ljubljanska mestna občina je gostincem v središču mesta uporabnino gostinskih vrtov že oktobra lani zvišala za 111 odstotkov, s prejšnjih 0,34 na 0,72 evra za kvadratni meter na dan. Na ponedeljkovi seji mestnega sveta bo predlagala nekaj sprememb, toda znižanja cen ne bo med njimi. V obrazložitvi predloga o spremembah in dopolnitvah odloka o posebni in podrejeni rabi javnih površin tako piše, da vsebuje le manjše popravke in dopolnitve, »vsebina pa je tudi bolj prijazna do uporabnikov javnih površin«, zato mestnemu svetu predlagajo sprejetje odloka po hitrem postopku. Spremembe, zapisane v odloku, ki zadevajo za 111 odstotkov višjo uporabnino gostinskih vrtov, so sicer minimalne. Tako bo poletna sezona, ko bodo veljale omenjene cene, namesto šestih mesecev (od prvega aprila do konca septembra) skrajšana na pet mesecev, občina pa predlaga tudi 30 odstotkov nižje cene za zimsko sezono, ki bo po novem trajala od 1. oktobra do 30. aprila.

»Pri takšnih cenah ne bomo mogli preživeti«

Nihče od gostincev, s katerimi smo govorili, se sicer ni hotel izpostavljati, toda vsi po vrsti so si edini, da jim spremembe, ki jih predlaga občina, ne bodo dosti pomagale. »Da je občina iz poletne sezone umaknila mesec april, nas sicer veseli, vendar to ne bo pripomoglo k lažjemu preživetju,« razlaga eden od njih. »V tem mesecu večinoma dežuje, zato velike razlike za nas ne bo, saj takrat tako ali tako nimamo prav veliko prometa.«

Z občine na naše vprašanje, ali so se z gostinci o podražitvi skušali pogovoriti, niso odgovorili, neuradno pa smo izvedeli, da so med gostinci in Alešem Čerinom, ki je od konca novembra do sredine aprila opravljal začasno funkcijo župana, pred časom potekali pogovori. Posledice teh so ravno omenjeno skrajšanje poletne sezone in nižje cene v zimskem obdobju, toda to za večino gostincev, ki pozimi nimajo gostinskega vrta, ne pomeni bistvene razlike. Še vedno pa jih muči previsoka cena, zato upajo, da »bo župan Zoran Janković kljub vsemu prisluhnil našim željam in pred ponedeljkovo sejo mestnega sveta razmislil o nižjih cenah«. Velika težava zanje je tudi, da morajo znesek za celotno poletno sezono plačati vnaprej, kar je po za večino slabi zimski sezoni prevelik zalogaj. »Precej lažje bi bilo že, če bi lahko najem plačevali vsaj vsak mesec sproti,« pravijo.

Občina je sicer zvišanje cen utemeljila s tem, da so se v Ljubljani razvile lokacije, ki so za gostince elitne, zato je bilo treba ožje mestno središče ovrednotiti na novo. Elitne lokacije so tako na Ciril-Metodovem trgu, Starem trgu, Gornjem trgu do Rožne ulice, Gallusovem, Hribarjevem in Cankarjevem nabrežju, Ribjem trgu, Bregu, Jurčičevem in Dvornem trgu ter v Čopovi, Wolfovi, Gosposki in Cankarjevi ulici.

V Zagrebu cena odvisna 
od velikosti lokala

Na občino smo naslovili tudi vprašanje, ali poznajo cene najemnin gostinskih vrtov v bližnjih mestih, a nam nanj niso odgovorili. Smo se pa o cenah v Zagrebu in Mariboru pozanimali sami.

V strogem središču Zagreba, v trikotniku med Britanskim trgom, Trgom bana Jelačića, Tkalčičevo ulico in glavnim kolodvorom, je približno dvesto gostinskih lokalov, s prav toliko vrtovi in »vrtovi«, če mednje uvrstimo tudi tiste, ki imajo pred vhodnimi vrati postavljeno eno ali dve mizici. Mestna uprava je že pred časom odločila, da morajo najemniki gostinskih vrtov (prav tako najemniki notranjih prostorov), ki so v lasti mesta, kar pa so vsi, plačevati najemnino po pravilniku, ki določa najemnino glede na število najetih uporabnih kvadratnih metrov, območje, v katerem je lokal, in dejavnost.

Na splošno se najemnina predpiše na podlagi tako imenovane tablice za izračun. Ta za najemnino javnega prostora v središču mesta določa: v lokalih z največ 50 kvadratnimi metri uporabne površine je treba odšteti 0,60 evra, v lokalih z do 200 kvadratnimi metri dobrih 0,23 evra, v večjih pa 0,11 evra za kvadratni meter na dan.

V Mariboru je uporabnina določena s točkami, pri čemer je ena vredna 0,32 evra. V najožjem središču je torej uporabnina 0,8 točke ali 0,25 evra za kvadratni meter na dan za letne vrtove ter 1,5 točke (0,48 evra) za samostojne letne vrtove.

Z najemnino po pol evra za kvadratni meter na dan bi se strinjali, tako pravijo sami, tudi ljubljanski gostinci. V dopolnilu k predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebni in podrejeni rabi javnih površin je takšno ceno predlagal tudi mestni svetnik Anže Logar, ki predlog utemeljuje s tem, da »je ožje mestno središče že skoraj v celoti pokrito z območjem za pešce, kjer je tudi največ gostinskih vrtov«.

V Ljubljani se prav tako vsako leto višajo cene najemnin lokalov, ki jih ima v ožjem središču v lasti MOL. Teh je devet, občina pa pojasnjuje, da se »najemnina viša na podlagi mesečne rasti cen življenjskih potrebščin oziroma z upoštevanjem indeksa cen življenjskih potrebščin v Sloveniji«.