Sindikat poklicnih gasilcev: Šest direktorjev si nezakonito izplačuje dodatke

Rekorder prejel 700 evrov dodatka za stalno pripravljenost na domu.

Objavljeno
18. februar 2016 13.27
Posodobljeno
18. februar 2016 13.27
Gasilci
Sandra Hanžič
Sandra Hanžič

Ljubljana - Sindikat poklicnih gasilcev Slovenije (SPGS) je danes razkril, da si vsaj šest od trinajstih direktorjev javnih gasilskih zavodov izplačuje dodatek za stalno pripravljenost, stalnost ali prispevek za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje. Nekateri si izplačujejo vse tri. Na ta račun so največ denarja zapravili v Krškem, Kopru in Celju.

Nekateri direktorji-poveljniki si izplačujejo dodatek za pripravljenost na domu ali prispevek za predčasno upokojevanje, čeprav so do tega upravičeni zgolj tisti, ki opravljajo operativno, terensko delo.

Nekdaj se je to imenovalo beneficirana doba; vsako leto delovne dobe gasilci dobijo dodatne tri mesece pokojninske dobe, in sicer zaradi zahtevnega dela. Prispevek znaša 9,25 odstotka posameznikove osnovne plače, izplačevati pa ga je mogoče v enajstem letu zaposlitve. Mnogi direktorji sploh nimajo opravljene šole za poklicnega gasilca - zakon od njih tega niti ne zahteva - delo pa opravljajo zgolj v pisarni, a vseeno prejemajo te dodatke.

Prijave nadzornim institucijam

Sindikalisti poklicnega gasilstva so javne gasilske zavode pozvali, naj jim povedo, ali si njihovi direktorji te dodatke izplačujejo ali ne. V šestih enotah so prejemanje potrdili, sindikati pa višine nezakonitih izplačil niso uspeli izvedeti, zato pričakujejo, da bo to storila inšpekcija.

Ta teden so namreč podali prijavo inšpektoratu za javni sektor, protikorupcijski komisiji, računskemu sodišču in nacionalnemu preiskovalnemu uradu. O tem so obvestili pa še Borisa Koprivnikarja, ministra za javno upravo in Lidijo Apohal Vučković, glavno inšpektorico inšpektorata za javni sektor.

Sindikat sicer poziva odgovorne, naj si dodatke in prispevke nehajo izplačevati ter da naj podpišejo dogovor o njihovem vračilu od leta 2008 dalje. Direktorji, ki nimajo izobrazbe za poklicnega gasilca, pa naj jo pridobijo.

Neoperativci s 700 evri dodatka

Odrejanje stalne pripravljenosti je v pristojnosti delodajalca, ki jo odredi zaradi pomanjkanja kadra, po navadi v manjših zavodih in je plačana. V javnem sektorju je vrednotena na 20 odstotkov osnovne urne postavke.

Gasilcu z bruto plačo 959 evrov, to prinese 1,10 evrov bruto na uro; v povprečju so stalno pripravljeni med 50 in 70 ur, maksimalno pa 100 ur, medtem ko poznajo primer direktorja, ki je bil stalno pripravljen več kot 220 ur, kar pri njegovi bruto plači 2800 evrov, pomeni več kot 700 evrov dodatka.

Dodatke po besedah Davida Švarca, sekretarja SPGS, torej prejemajo tisti, ki prejmejo zgolj klic o intervenciji in se je ne udeležijo, v nasprotju z nekaterimi poklicnimi gasilci, ki se v nujnih primerih odzovejo klicu na pomoč, četudi za to ne dobijo dodatnega plačila.

Nekateri direktorji so se sklicevali celo na to, da imajo pri prejemanju dodatkov blagoslov obrambnega ministrstva oziroma uprave za zaščito in reševanje. Na ministrstvu so nam pojasnili, da so bila soglasja skladno z odlokom o ustanovitvi zavoda izdana samo direktorjem, ki imajo tudi naziv poveljnika. »Dodatki so zakonito izplačani, če se nanašajo na opravljanje dela, za katero je bilo izdano soglasje,« so zapisali.

Nekateri direktorji s privilegiji, gasilcem pa kršene pravice

Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, je poudaril, da podpirajo gasilce pri prizadevanjih in dejal: »Te pomanjkljivosti, te napake, te kršitve, se nerazumljivo dolgo vlečejo. Naš sindikat je na to že večkrat opozoril. Je res potrebno aktivirati najvišje institucije tega sistema, da se nekaj premakne? Tudi ti ljudje, na katere naslavljamo zahteve, bi morali že sami odreagirati.«

Nezakonita izplačila je označil za sporna, za privilegij, ki ga niti približno niso deležni tisti, ki bi ga morali biti. Poklicni gasilci denimo še vedno ne dobivajo za 50 odstotkov višjega nadomestila za malico za delo v nočnem času, ki znaša 15 evrov na mesec.

Zato so novembra lani vložili tožbo na mariborsko delovno socialno sodišče, s katero zahtevajo poračun denarja za nazaj. Gasilcem naj bi bili javni zavodi tako dolžni blizu milijona evrov.