Ljubljana - V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus) še naprej opozarjajo na nekatere zgrešenosti teksta zakona o zdravstveni dejavnosti. Sekretarka ZSSS Lučka Böhm je izpostavila podjemne pogodbe, javna pooblastila in normative dela, zakonu očita tudi, da bo povzročil podaljšanje čakalnih dob.
Predsednik ZSSS Dušan Semolič je na današnji skupni novinarski konferenci ZSSS in Zdusa ocenil, da zakon o zdravstveni dejavnosti ne sme le kozmetično urejati stvari in biti le posnetek nekega stanja. Zato je pozval ministra za zdravje Boruta Miklavčiča, naj zadnjo besedo pri zakonu da sindikatom in upokojencem, ki zastopajo velik del ljudi.
Böhmova je poudarila, da mora v zakonu o zdravstveni dejavnosti priti do končne ločitve med javnim in zasebnim zdravstvom. Po njenem bi morali najprej pripraviti normative zdravniškega dela, sicer bodo v prihodnosti čakalne dobe tako dolge, da bo samoplačništvo neobhodno.
Na nujnost dosledne ločitve med javnim in zasebnim je opozorila tudi Dunja Obersnel Kveder iz Zdusa, ki opozarja, da sicer obstaja velika nevarnost zmanjšanja dostopnosti javnega zdravstva. Take so namreč po njenih besedah izkušnje iz drugih držav.
Izpostavila je tudi dobo trajanja koncesije, ki po njenem prepričanju ne bi smela biti daljša od 10 let. Pomembno se ji zdi tudi, da se v zakonu dobro določi delovanje negovalnih bolnišnic, ki morajo biti javni zavodi, plačevanje izvajalcev bi bilo treba urediti tako, da se bo izvajalce s tem tudi motiviralo, zavzema pa se tudi za omejitev trajanja javnega pooblastila.
Obersnel Kvedrova je še ocenila, da se je v zadnjo verzijo zakonskega besedila "prikradla" določba, s katero se omejuje njegovo veljavnost oz. s katero starejši zakoni prevladajo nad zakonom o zdravstveni dejavnosti.
Predsednica Zdusa Mateja Kožuh Novak je ocenila, da je zadnja verzija teksta zakona spet vpeljala "celo kopico prednosti za tiste, ki hočejo delati in v javnem in v zasebnem zdravstvu", s čemer se ne strinjajo.
Zakon je kljub dolgi javni razpravi šel "zelo vijugavo pot", ocenjuje Kožuh Novakova. Izpostavila je nujnost zagotovitve obstoječe ravni javnega zdravstva enake dostopnosti za vse.