Sindikati se pripravljajo na stavko
Javni sektor: Spoznavni sestanek Fakina s sindikati brez konkretnih dogovorov – Za 4. december je napovedan stavkovni val
Odpri galerijo
Minister za zdravje Samo Fakin vseh predstavnikov osmih sindikatov s področja zdravstva ni pomiril. Foto Matej Družnik
Ljubljana – Vtisi po srečanju ministra za zdravje Sama Fakina s predstavniki osmih sindikatov s področja zdravstva so mešani. Nekateri so bili s spoznavnim sestankom zadovoljni, drugi so pričakovali konkretne odgovore za reševanje nakopičenih težav.
Razočaranja niso skrivali v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije, kjer so že pred časom napovedovali možnost obnovitve stavke. Predsednica sindikata Slavica Mencingar je pričakovala ministrov odgovor na to, kako obdržati kader, da ne bo odhajal, a ga ni dobila. »To je skrb vzbujajoče. Dogovorili smo se, da se bomo pogovarjali, a ne konkretno, kdaj in kako.« Z grožnjami s stavko ni želela prehitevati, a je dejala, da niso nerealne.
Fakin pa je pojasnil, da so začeli pogovore in določili pravila igre: »Uporabil bom številke in se pogovarjal na podlagi podatkov.« Po njegovem je veliko nesporazumov in preobremenjenosti posledica tega, da šepajo organizacija, menedžment in upravljanje bolnišnic: »Prvi podatki kažejo, da je na nekaterih oddelkih premalo sester in da ni normalnih menedžerskih prerazporeditev kadra.«
Zvone Vukadinovič, predsednik sindikata zdravstva in socialnega varstva, si želi ureditve plačnega sistema in rešitve kadrovskih težav: »Naš kader izgoreva. Ne dobimo več ljudi, ki bi delali vse dni v tednu.« Tudi Igor Muževič iz sindikata Praktikum si želi kadrovske okrepitve oziroma takšno število zdravniških timov na primarni ravni, da bo enakomerno poskrbljeno za vse prebivalce po Sloveniji.
Sestanka se je udeležil tudi Jakob Počivavšek, vodja Koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja, ki je v ponedeljek sprejela sklep o začetku priprav na splošno stavko javnega sektorja s protestnim shodom. Potekala naj bi 4. decembra, torej na isti dan, kot so stavko napovedali izobraževalci, če do tedaj ne bo podpisan sporazum z vlado. Dejstvo, da še ni sprejela izhodišč za pogajanja, ocenjujejo kot nesprejemljivo zavlačevanje.
Zahtevajo, da se rešitve, ki so jih spomladi že uskladili s Cerarjevo vlado, ne odpirajo ponovno. Ena pomembnejših točk, pri katerih morajo še najti skupni jezik, pa je dogovor o načinu odprave osemodstotnega znižanja vrednosti plačnih razredov, glede česar je bilo marca 2018 doseženo načelno soglasje o oblikovanju formule za usklajevanje plačnih razredov.
V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) ne nasprotujejo splošnemu dvigu plač, ki ga zahteva koordinacija, vztrajajo pa, da se zmanjšajo razlike med enako izobraženimi na primerljivih delovnih mestih. »Včeraj predstavljena Umarjeva raziskava potrjuje, kar vztrajno ponavljamo že dve leti, da so plače v izobraževanju rasle trikrat počasneje kot v državni upravi. Pokazalo se je še, da so dela, za katera je zahtevana nižja ali srednja izobrazba, bolje plačana v javnem sektorju, da pa so strokovna dela z visoko izobrazbo bolje plačana v gospodarstvu. To absolutno potrjuje našo skrb, da bi slabše vrednotenje lahko pomenilo, da bo kakovost teh del v javnem sektorju padla, ker se ljudje ne bodo odločali za te poklice. To je resen strateški problem,« je opozoril glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj.
Vlada razume napoved splošne stavke kot legitimno sindikalno aktivnost, hkrati pa si, kot so sporočili, prizadeva, da bi odprta vprašanja reševali v dialogu, vsekakor pa za pogajalsko mizo. »Sprejetje pogajalskih izhodišč nekaj dni kasneje pomeni zgolj to, da bodo še bolj strokovno pripravljena, pogajanja pa bodo lahko potekala še hitreje in z ustrezno dinamiko,« se je odzvala vladna pogajalska skupina.
Razočaranja niso skrivali v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije, kjer so že pred časom napovedovali možnost obnovitve stavke. Predsednica sindikata Slavica Mencingar je pričakovala ministrov odgovor na to, kako obdržati kader, da ne bo odhajal, a ga ni dobila. »To je skrb vzbujajoče. Dogovorili smo se, da se bomo pogovarjali, a ne konkretno, kdaj in kako.« Z grožnjami s stavko ni želela prehitevati, a je dejala, da niso nerealne.
Fakin pa je pojasnil, da so začeli pogovore in določili pravila igre: »Uporabil bom številke in se pogovarjal na podlagi podatkov.« Po njegovem je veliko nesporazumov in preobremenjenosti posledica tega, da šepajo organizacija, menedžment in upravljanje bolnišnic: »Prvi podatki kažejo, da je na nekaterih oddelkih premalo sester in da ni normalnih menedžerskih prerazporeditev kadra.«
Zvone Vukadinovič, predsednik sindikata zdravstva in socialnega varstva, si želi ureditve plačnega sistema in rešitve kadrovskih težav: »Naš kader izgoreva. Ne dobimo več ljudi, ki bi delali vse dni v tednu.« Tudi Igor Muževič iz sindikata Praktikum si želi kadrovske okrepitve oziroma takšno število zdravniških timov na primarni ravni, da bo enakomerno poskrbljeno za vse prebivalce po Sloveniji.
Čas za dogovor se izteka
Sestanka se je udeležil tudi Jakob Počivavšek, vodja Koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja, ki je v ponedeljek sprejela sklep o začetku priprav na splošno stavko javnega sektorja s protestnim shodom. Potekala naj bi 4. decembra, torej na isti dan, kot so stavko napovedali izobraževalci, če do tedaj ne bo podpisan sporazum z vlado. Dejstvo, da še ni sprejela izhodišč za pogajanja, ocenjujejo kot nesprejemljivo zavlačevanje.
Zahtevajo, da se rešitve, ki so jih spomladi že uskladili s Cerarjevo vlado, ne odpirajo ponovno. Ena pomembnejših točk, pri katerih morajo še najti skupni jezik, pa je dogovor o načinu odprave osemodstotnega znižanja vrednosti plačnih razredov, glede česar je bilo marca 2018 doseženo načelno soglasje o oblikovanju formule za usklajevanje plačnih razredov.
V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) ne nasprotujejo splošnemu dvigu plač, ki ga zahteva koordinacija, vztrajajo pa, da se zmanjšajo razlike med enako izobraženimi na primerljivih delovnih mestih. »Včeraj predstavljena Umarjeva raziskava potrjuje, kar vztrajno ponavljamo že dve leti, da so plače v izobraževanju rasle trikrat počasneje kot v državni upravi. Pokazalo se je še, da so dela, za katera je zahtevana nižja ali srednja izobrazba, bolje plačana v javnem sektorju, da pa so strokovna dela z visoko izobrazbo bolje plačana v gospodarstvu. To absolutno potrjuje našo skrb, da bi slabše vrednotenje lahko pomenilo, da bo kakovost teh del v javnem sektorju padla, ker se ljudje ne bodo odločali za te poklice. To je resen strateški problem,« je opozoril glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj.
Vlada razume napoved splošne stavke kot legitimno sindikalno aktivnost, hkrati pa si, kot so sporočili, prizadeva, da bi odprta vprašanja reševali v dialogu, vsekakor pa za pogajalsko mizo. »Sprejetje pogajalskih izhodišč nekaj dni kasneje pomeni zgolj to, da bodo še bolj strokovno pripravljena, pogajanja pa bodo lahko potekala še hitreje in z ustrezno dinamiko,« se je odzvala vladna pogajalska skupina.
