Sindikati zahtevajo spremembo davčne zakonodaje
Minimalna plača: ZSSS: Če se ne bodo prilagodili cenzusi za dohodnino in družinske transferje, bo največ koristi od dviga imela država
Odpri galerijo
Minimalna plača se bo prihodnje leto zvišala na 940 evrov bruto, iz nje bodo izločeni tudi vsi dodatki.
Ljubljana – Marsikoga, ki se je razveselil napovedi višje minimalne plače, utegne razočarati dohodninska odločba za leto 2019 ali odločba centra za socialno delo z nižjim zneskom otroškega dodatka oziroma višji račun za plačilo vrtca. Če se bodo meje za upravičenost olajšav in dohodkovne razrede ohranile, kot so zdaj, se bo učinek povišanja plač izničil, opozarjajo pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).
ZZZS zahteva, poleg višjih plač, spremembo zakonodaje na področju davkov in družinskih transferjev. Po veljavni dohodninski lestvici so namreč do najvišje splošne olajšave upravičeni le tisti, ki na leto prejmejo do 11.166 evrov. To pomeni, da bodo zaposleni z 886 evri bruto minimalne plače in regresom za letni dopust v enaki višini to mejo presegli in te najvišje olajšave ne bodo mogli uveljaviti, opozarja Andreja Poje, izvršna sekretarka za ekonomsko področje pri ZSSS. Za to, da bi prejemniki minimalne plače na mesec prejemali 667 evrov neto, je treba prilagoditi dohodninsko lestvico in povišati mejo za najvišjo splošno olajšavo, in to že letos. »Če ne bo te spremembe, bo največjo korist od dviga minimalne plače imela država,« pravi Andreja Poje.
Po zakonu o minimalni plači se bo prihodnje leto ta zvišala na 940 evrov bruto, iz nje bodo izločeni tudi vsi dodatki (za delovno in poslovno uspešnost, težje razmere dela, delovno dobo), leta 2021 pa jo bodo začeli določati po formuli, da bo za 20 odstotkov presegala minimalne življenjske stroške. Pri postavljanju cenzusa v dohodninski zakonodaji bi torej morali upoštevati tudi te že vnaprej znane parametre.
ZSSS ponovno opozarja na še en vidik višanja minimalnih plač. S tem, ko se mesečni prihodek družine poveča, se lahko uvrsti v višji dohodkovni razred in je zato upravičena do nižjih otroških dodatkov ali štipendij in subvencij, kot je bila doslej. Povišajo se računi za vrtec in šolsko prehrano, kar pomeni, da se višja nakazila delodajalca ne izkazujejo v višjem razpoložljivem dohodku družine. Zato sindikati zahtevajo tudi spremembo zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, in sicer tako, da se poviša meja povprečnega dohodka na osebo za upravičenost do družinskih prejemkov od prvega do petega dohodkovnega razreda.
Na področju dohodnine je po mnenju sindikatov poleg teh ključnih potrebnih še nekaj sprememb. Zahtevali bodo, da se razbremenijo plače srednjega razreda, kamor spadajo tisti z 80 do 100 odstotkov mediane plač, prav tako, da se poviša splošna olajšava in da se ponovno uvede letno usklajevanje tako neto letnih davčnih osnov kot tudi olajšav. Posebej pa si bodo prizadevali, kot so nakazali že s protestnim shodom decembra, za višje plače vseh zaposlenih. »Povečujejo se dobički in dodana vrednost, plače pa ponovno zaostajajo. Dovolj je bilo, da se slovenska konkurenčnost gradi zgolj in samo na delavskih plačah,« je stališča sindikatov povzela Andreja Poje.
Na ministrstvu za finance so se odzvali, da je minister za finance že večkrat napovedal celovito in preudarno iskanje rešitev na področju razbremenitve dela. Predvidenih je devet ukrepov, ki so še v pripravi in bodo posegli tako na področje razbremenitve dela kot delno na področje obremenitve kapitala. Končni učinek mora namreč biti za državno blagajno čim bolj nevtralen. A spremembe bodo, če bodo sprejete, začele veljati šele za dohodke v letu 2020, torej bodo prejemniki minimalnih plač, kot vse kaže, za plače iz leta 2019 ostali brez najvišje splošne olajšave.
Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pa pravijo, da bodo zahteve ZSSS proučili, izpostavljajo pa, da so se z letošnjim letom sprostili vsi varčevalni ukrepi na področju družinske politike. Poleg tega bodo letos prvič od uveljavitve Zujfa indeksirali vse transferje, kar pomeni, da bodo njihovo višino uskladili z rastjo cen življenjskih stroškov.
ZZZS zahteva, poleg višjih plač, spremembo zakonodaje na področju davkov in družinskih transferjev. Po veljavni dohodninski lestvici so namreč do najvišje splošne olajšave upravičeni le tisti, ki na leto prejmejo do 11.166 evrov. To pomeni, da bodo zaposleni z 886 evri bruto minimalne plače in regresom za letni dopust v enaki višini to mejo presegli in te najvišje olajšave ne bodo mogli uveljaviti, opozarja Andreja Poje, izvršna sekretarka za ekonomsko področje pri ZSSS. Za to, da bi prejemniki minimalne plače na mesec prejemali 667 evrov neto, je treba prilagoditi dohodninsko lestvico in povišati mejo za najvišjo splošno olajšavo, in to že letos. »Če ne bo te spremembe, bo največjo korist od dviga minimalne plače imela država,« pravi Andreja Poje.
Po zakonu o minimalni plači se bo prihodnje leto ta zvišala na 940 evrov bruto, iz nje bodo izločeni tudi vsi dodatki (za delovno in poslovno uspešnost, težje razmere dela, delovno dobo), leta 2021 pa jo bodo začeli določati po formuli, da bo za 20 odstotkov presegala minimalne življenjske stroške. Pri postavljanju cenzusa v dohodninski zakonodaji bi torej morali upoštevati tudi te že vnaprej znane parametre.
Višja plača, višji račun za vrtec
ZSSS ponovno opozarja na še en vidik višanja minimalnih plač. S tem, ko se mesečni prihodek družine poveča, se lahko uvrsti v višji dohodkovni razred in je zato upravičena do nižjih otroških dodatkov ali štipendij in subvencij, kot je bila doslej. Povišajo se računi za vrtec in šolsko prehrano, kar pomeni, da se višja nakazila delodajalca ne izkazujejo v višjem razpoložljivem dohodku družine. Zato sindikati zahtevajo tudi spremembo zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, in sicer tako, da se poviša meja povprečnega dohodka na osebo za upravičenost do družinskih prejemkov od prvega do petega dohodkovnega razreda.
Na področju dohodnine je po mnenju sindikatov poleg teh ključnih potrebnih še nekaj sprememb. Zahtevali bodo, da se razbremenijo plače srednjega razreda, kamor spadajo tisti z 80 do 100 odstotkov mediane plač, prav tako, da se poviša splošna olajšava in da se ponovno uvede letno usklajevanje tako neto letnih davčnih osnov kot tudi olajšav. Posebej pa si bodo prizadevali, kot so nakazali že s protestnim shodom decembra, za višje plače vseh zaposlenih. »Povečujejo se dobički in dodana vrednost, plače pa ponovno zaostajajo. Dovolj je bilo, da se slovenska konkurenčnost gradi zgolj in samo na delavskih plačah,« je stališča sindikatov povzela Andreja Poje.
Sprememb še ne bo zelo kmalu
Na ministrstvu za finance so se odzvali, da je minister za finance že večkrat napovedal celovito in preudarno iskanje rešitev na področju razbremenitve dela. Predvidenih je devet ukrepov, ki so še v pripravi in bodo posegli tako na področje razbremenitve dela kot delno na področje obremenitve kapitala. Končni učinek mora namreč biti za državno blagajno čim bolj nevtralen. A spremembe bodo, če bodo sprejete, začele veljati šele za dohodke v letu 2020, torej bodo prejemniki minimalnih plač, kot vse kaže, za plače iz leta 2019 ostali brez najvišje splošne olajšave.
Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pa pravijo, da bodo zahteve ZSSS proučili, izpostavljajo pa, da so se z letošnjim letom sprostili vsi varčevalni ukrepi na področju družinske politike. Poleg tega bodo letos prvič od uveljavitve Zujfa indeksirali vse transferje, kar pomeni, da bodo njihovo višino uskladili z rastjo cen življenjskih stroškov.
