SIQ je standarde raje fotokopiral kot kupoval

Ljubljana – Namesto da bi Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje (SIQ) kupil več izvodov standardov za uporabo na izobraževanjih, je posamezne fotokopiral in razdelil med slušatelje. S tem je domnevno kršil avtorske pravice Slovenskega inštituta za standardizacijo, ki bo od SIQ zahteval odškodnino.

»Standard je založil in izdal Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno,« je zapisano na fotokopiji standarda ISO 9001, ki ga hranimo v uredništvu. Fotokopija dokumenta je spiralno vezana, na prvi strani pa sta dodana žig SIQ in opozorilo: »Po izobraževanju obvezno vrniti!!!« Takšne fotokopije je SIQ vrsto let uporabljal na svojih izobraževanjih.

SIQ je nedovoljeno fotokopiral standarde, ki so avtorsko zaščiteni, je poudarila direktorica Slovenskega inštituta za standardizacijo (Sist) Marjetka Strle Vidali: »SIQ bi moral z nami skleniti pogodbo in plačati za prodane oziroma uporabljene proizvode.« Direktor SIQ Igor Likar se je izgovarjal, da jim je nekdanji direktor urada za standardizacijo in meroslovje, predhodnik Sista, dovolil – in to tudi potrdil tržni inšpekciji – fotokopirati standarde za interno uporabo. A SIQ je standarde uporabljal na izobraževanjih, kar ni interna uporaba, poleg tega inštitut z izobraževanji služi. »Temu se lahko tako reče,« se je na našo opazko odzval Likar in pristavil, da so z izobraževanji »delali reklamo za standarde«.

SIQ je fotokopiral standarde dve desetletji

Kot je povedal Likar, tudi druge organizacije v dogovoru s Sistom fotokopirajo standarde za interno uporabo, SIQ pa je tak dogovor dosegel v zgodnjih devetdesetih letih. Povedano drugače: SIQ je standarde kopiral približno dve desetletji.

»Na razgovoru s tržno inšpekcijo sem izvedela, da menda obstaja tak ustni dogovor. Te informacije ob predaji poslov nisem dobila, čeprav so mi bili preneseni vse pogodbe in ustni dogovori. Sist pa nikoli ni dal SIQ dovoljenja za fotokopiranje, prav tako nobena druga organizacija, saj takšnih soglasij ne dajemo,« je dejala Marjetka Strle Vidali.

Po njenih besedah je problematično predvsem to, da je SIQ takšno prakso nadaljeval tudi po letu 2001, ko je bil ustanovljen Sist: »SIQ je kot ustanovni član podpisal izjavo, da bo spoštoval avtorske pravice in akte, ki smo jih takrat predstavili. V zakonu o standardizaciji piše, da kopiranje ni dovoljeno, enako v sklepu o ustanovitvi, statutu, navodilih o avtorskih in sorodnih pravicah.«

Sist bo zahteval odškodnino

Medtem ko SIQ služi z izobraževanji o standardih – teh se po podatkih spletne strani SIQ vsako leto udeleži več kot 3500 slušateljev –, je Sist zaradi nedovoljenega razmnoževanja standardov oškodovan. Povprečna cena za standard je med 40 in 50 evri, nekateri so tudi bistveno dražji, je pojasnila Strle Vidalijeva. Po njeni oceni je Sist oškodovan za najmanj 50.000 do 70.000 evrov. »Pri tej oceni smo upoštevali samo osnovne standarde, in sicer standard za vodenje kakovosti ISO 9001, standard za ravnanje z okoljem ISO 14001, standarde za vodenje kakovosti na področju informacije varnosti ISO 27000. SIQ pa je kopiral vse standarde, ki imajo certifikat.« Sist bo zato poskušal od SIQ iztržiti odškodnino. »V skladu s sklepom upravnega odbora bom začela pogovore s SIQ. Pozvali jih bomo k mediaciji in plačilu odškodnine,« je dejala Marjetka Strle Vidali. Če se SIQ in Sist ne bosta dogovorila za plačilo odškodnine, lahko Sist toži inštitut.

SIQ bi lahko kaznovala tudi tržna inšpekcija, ki preverja spoštovanje zakona o varstvu potrošnikov, zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami ter zakona o avtorski in sorodnih pravicah. Inšpekcija postopka še ni končala. »Doslej so bila že opravljena posamezna dejanja v okviru dokaznega postopka, vendar ta še ni končan, tako da še ni mogoče navesti njegovih ugotovitev, prav tako pa ni mogoče z gotovostjo napovedati zaključka postopka,« nam je sporočila glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić.

SIQ po Likarjevih besedah zaradi začetega postopka tržne inšpekcije standardov ne fotokopira več: »Čakamo, da se postopek konča. Doslej nas ni nihče opozoril, da je to potencialno sporno početje, niti Sist, čeprav so bili njihovi zaposleni udeleženci na naših seminarjih.« Marjetka Strle Vidali pa je po drugi strani dejala, da se ji do zaslišanja tržne inšpekcije ni »niti sanjalo« o početju SIQ.

»Zdaj nam je jasno, zakaj je takšna praksa razširjena«

V zavodu SIQ ima največji ustanoviteljski delež država. »SIQ je ugleden inštitut in daje slab zgled. Zato nam je zdaj precej bolj jasno, zakaj vsi nedovoljeno fotokopirajo: če se ugledna podjetja takole obnašajo, kako se ne bodo mikropodjetja, ki nimajo denarja,« je poudarila Strle Vidalijeva in dodala: »Ugotavljamo tudi, da podobno počne še en certifikacijski organ, ki je v tuji lasti. Očitno se je 'dobra praksa' razširila, zato je skrajni čas, da se konča.«