Sivi vinski trg še vedno trn v peti vinarjev

Gornja Radgona – Po oceni neodvisne analize družbe IFIC, ki jo je naročila Vinska družba Slovenije, kar tretjina letne pridelave vina v Sloveniji konča neevidentirana na sivem trgu. Po grobi oceni gre za dobrih 27 milijonov litrov vina, vrednega okoli 46 milijonov evrov. Po oceni velikih vinarjev je to eden od vzrokov za težave v panogi, ugotavljajo v Vinski družbi Slovenije.

Vinska družba Slovenije je letos pri družbi IFIC naročila analizo statusno pravnega in tržnega položaja vinarstva v Sloveniji, ker so njeni družbeniki, predvsem veliki vinarski sistemi, prepričani, da so v neenakopravnem tržnem položaju prav zaradi velikih količin vina, ki se prodaja na sivem trgu. Analiza je to tudi potrdila, strokovnjaki pa so opozorili tudi na davčno ugodnost, ki jo imajo vinogradniki, ki kot kmetje dajatve od pridelave grozdja in prodaje vina plačujejo pavšalno prek katastrskega dohodka, medtem ko morajo vinarske družbe davščine plačevati na podlagi evidenc prodaje vina.

Na predstavitvi analize in okrogli mizi na kmetijskem sejmu Agra je direktor Vinske družbe Dušan Brejc zato opozoril, da bi morali tudi pri kmetih ločiti pridelavo grozdja kot nesporno osnovno kmetijsko dejavnost od njegove predelave v vino, ki pa je že predelovalna dejavnost in bi morala biti kot taka tudi evidentirana in davčno obravnavana. S takšnim stališčem se je na okrogli mizi strinjal direktor Ptujske kleti Vinko Mandl, sekretar Združenja družinskih vinogradnikov – vinarjev Slovenije Bruno Gaberšek pa je dejal, da bi bila takšna sprememba v prid velikim sistemom, ki so zavozili vinarstvo v Sloveniji. Silvan Peršolja iz kleti Brda pa je povedal, da bo vendarle treba ločiti, kaj je v slovenskem vinarstvu »hobi program« in kaj profesionalno ukvarjanje z vinarstvom. »Ne moremo se švercati kot popoldanska obrt in obenem tekmovati s profesionalci v svetu,« je dejal.

Katastrofalni izpad pridelka jabolk

Slovenski sadjarji po letošnji katastrofalni pozebi (konec aprila) pričakujejo komaj 17 odstotkov običajnih količin pridelka, kar pa ne pomeni, da bo na našem trgu manjša ponudba tega sadja. Po najbolj svežih podatkih evropskega združenja pridelovalcev jabolk, ki jih je na posvetu slovenskih sadjarjev na Agri predstavil Bošjan Kozole, predsednik sekcije sadjarjev Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, bo namreč letina v Evropi na ravni lanske, pri 12 milijonih ton, kar je tretji največji pridelek v zadnjem desetletju. Ob nekoliko večjih zalogah, kot so bile lani v tem času, bo torej dovolj sadja tudi za države, ki jih je letos spomladi prizadela največja pozeba do zdaj.

Aprilska pozeba je pri nas pobrala 83 odstotkov pridelka jabolk. Foto: Uroš Hočevar

Medtem ko je pozeba pobrala pridelek pri nas za že omenjenih 83 odstotkov in ga oklestila tudi v Avstriji za 88, na Hrvaškem za 65, na Madžarskem za 14 odstotkov, v BiH za 59, za 28 do 58 odstotkov pa je zmanjšan pridelek jabolk tudi na Češkem in Slovaškem, zaradi pozebe bo za četrtino manj jabolk tudi v Italiji, pa pričakujejo na Poljskem spet okoli pet milijonov ton težek pridelek. Poljska, kjer pridelavo jabolk še kar širijo, je sploh največja pridelovalka tega sadja v Evropi in s 35-odstotnim deležem dodatno vpliva na razmere na tem trgu. Večji pridelek napovedujejo letos tudi v Nemčiji, Španiji, Romuniji, Grčiji in Belgiji, na Nizozemskem pa pričakujejo približno tolikšnega, kot je bil lanski.

Sadjarjem izgube ruskega trga še ni uspelo nadomestiti z novimi

Zaradi ruskega embarga, ki je zaznamoval tudi izvozne posle evropskih sadjarjev – tem izgube trga še ni uspelo nadomestiti z novimi kljub povečevanju izvoza v Severno Afriko in na azijske trge, med katerimi pa ni najmočnejši kitajski, saj je kriza tudi tam zmanjšala povpraševanje po uvoženem sadju – in zmanjševanja porabe na domačih trgih, tudi ni posebnega pritiska na cene. Zato, kot pravi Kozole, »bi bil izpad prihodka zaradi ruskega embarga še vedno prevelik«.

Slovenski sadjarji ob letošnjih kriznih razmerah pričakujejo pomoč države: poleg obljubljene pomoči zaradi pozebe v okviru interventnega zakona tudi zvišanje sofinanciranja zavarovalnih premij na 40 odstotkov; pomoč pri promoviranju porabe domačih jabolk in večji nadzor nad izvorom v Sloveniji prodajanih jabolk.