Skepsa Koroških Slovencev

Koroški Slovenci, kljub napovedi zunanjih ministrov Slovenije in Avstrije, da bi bilo lahko letošnje leto priložnost za rešitev vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov, ostajajo skeptični.

Ta. C./STA
tor, 16.03.2010, 17:43

Celovec - Politični predstavniki slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem tudi po današnjih napovedih zunanjega ministra Samuela Žbogarja in avstrijskega kolega Michaela Spindeleggerja, da bi bilo lahko letošnje leto priložnost za rešitev vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov, ostajajo skeptični. Od avstrijske vlade pa pričakujejo končno resne ukrepe.

Po oceni predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Karla Smolleja so pričakovanja, da bo to leto primerno za rešitev manjšinskih vprašanj tudi z vidika dveh obletnic - 55. obletnice podpisa Avstrijske državne pogodbe (ADP) in 90. obletnice koroškega plebiscita, "prazna slama, ki se bo mlatila tja do oktobra". Avstrijska vlada je tudi že ob 50. obletnici ADP napovedovala podobno, "vendar naj se končno odloči in vlada", poudarja Smolle.

Koroški Slovenci se z odlašanjem nikakor ne morejo strinjati. Predsednik NSKS ocenjuje, da se pri vprašanju dvojezične topografije na avstrijskem Koroškem ne bo nič premaknilo, dokler "Slovenija iz tega ne bo naredila dvostranskega vprašanja in ga prenesla s tem na mednarodno raven".

Glede prepričanja avstrijskega zunanjega ministra Spindeleggerja, da je "konferenca konsenza ponudila dobre temelje" za nadaljnje delo pri dvojezični topografiji, Smolle opozarja, da bi za take rešitve potrebovali ustavni zakon z dvotretjinsko večino. Zanj pa bi bila potrebna tudi podpora svobodnjaške stranke (FPÖ) ali Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZÖ), kar pa bi v vsakem primeru pomenilo slabo rešitev za manjšino.

Za predsednika Skupnosti koroških Slovencev (SKS) Bernarda Sadovnika bi bilo sicer "resnično upati, da Avstrija ne bi izkoristila samo obletnice, temveč bi se zavedala, da je tudi pravna država". Za rešitev topografskega vprašanja je po njegovem pripravljenih že več modelov, avstrijska vlada pa bi lahko "kot prvi korak sama izdala ustrezno uredbo in tako pokazala resnost".

Vendar je Sadovnik glede tega "pesimističen, ker se avstrijski kancler Werner Faymann doslej niti ni pogovarjal z manjšinskimi organizacijami niti vlada še ni bila sposobna sestaviti novega sosveta za slovensko narodno skupnost pri kanclerjevem uradu". Kako naj bi potem rešili topografijo, se sprašuje Sadovnik in avstrijsko vlado poziva, naj manjšini vsaj omogoči ustanovitev javnopravnega zastopstva.

Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm pozdravlja, da je zunanji minister Žbogar na srečanju z avstrijskim kolegom omenil tudi vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel. "Pripravljenih je nekaj predlogov, z malo volje bi se dalo rešiti, slovenske organizacije pri tem ne bodo ovira," meni predsednik ZSO. Sturm ob tem poudarja, da mora "z rešitvijo priti avstrijska vlada in vzeti stvar v roke".

Povezane novice

Manjšina: daleč od Bolzana
10. marec ob 19:40
Hitrost ponemčenja slovenske manjšine v preteklih desetletjih jemlje dih, pokojni deželni glavar, ki je tako kot večina njegovih predhodnikov cvetel na nemškem nacionalizmu, je najjužnejši avstrijski deželi zapustil še ...

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
4 komentarji
vladokrš

@neznan- pa kaj si star 7 let pa ne ločiš med avtohtono pa neavtohtono manjšino. Primerjat koroške Slovence s Turki v Avstriji je debilizem prve kategorije. Če bi bilo več takih kot si ti bi v Ljubljani še danes bili samo nemški napisi, mesto pa bi se imenovalo Laibach.

17. marec 2010, ob 00:40:41
Neznan

Tile takozvani avstrijski Slovenci samo provocirajo. Mar bi lepo sodelovali z avstrijsko vlado, ne pa da nas sramotijo pred uglednimi sosedi s svojim zdraharstvom in prepirljivostjo. Kaj le govorijo o slovenskih napisih, saj ne prebivajo v Sloveniji in Turki v Avstriji tudi nimajo napisov.

16. marec 2010, ob 22:53:29
Rajko

V vseh teh letih po osamosvojitvi se je odlično pokazala strahopetnost slovenske politike navzven. Doma pa kradejo kot srake.

16. marec 2010, ob 20:37:06
svatne

Vsekakor je škandal, ker niti tukajšnja, niti koroška slovenska politika ni sposobna javno povedati, kar je povedala sedanja predsednica avstrijskega parlamenta v svojem govoru leta 2006 na Ljubelju ob komemoraciji pri nacističnem taborišču. Povedala je, da morajo biti Slovenci ponosni na svoj partizanski boj, za svoj prispevek k obnovitvi države Avstrije. Pogodbe o Avstriji namreč nikoli ne bi bilo, če bi ne bilo partizanskega boja na Koroškem, saj je Moskovska Deklaracija 1943 jasno zahtevala, da mora Avstrija pokazati dejanski aktivni odpor proti nacizmu, če hoče dobiti status žrtve in pravico do obnovitve državnosti po vojni. In nikjer na vsem ozemlju Avstrije drugega odpora proti nacistom, razen boja slovenskih partizanov, ni bilo. Slovenci pa so danes tiho, namesto da bi ponovili za gospo Prammerjevo, ki je trenutno celo predsednica avstrijskega parlamenta, in povedali vso resnico, namreč da Avstrije nikoli ni bilo, je ni in je ne bo brez Slovencev.
Ni čudno, da se dobronamernim tujcem obrača želodec ob naši politiki.

16. marec 2010, ob 18:48:34
4 komentarji
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej